Vprašanje: Živim v tronadstropnem bloku, starem 30 let. Ograva ga ljubljanska toplarna. Lani decembra je vzdrževalec toplotne postaje staro črpalko zamenjal z novo, ki je močnejša in tudi krepko glasnejša. Nameščena je v kleti, pod spalnico. Hrup me moti pri spanju. Razlog zamenjave naj bi bila hladna stanovanja v zgornjem nadstropju. Na pritožbe odgovarja, da drugače ne gre. Vodo pa žene črpalka pobloku s tako močjo, da se me d kroženjem sploh ne ohladi (dotočna in odtočna cev sta enako topli). Kako lahko ukrepam? Ali so smiselne pritožbe inšpekcijam? Kdo izvaja meritve hrupa? Hvala za odgovor in lepo pozdravljeni.
Odgovor: Žal je tovrstnih vprašanj veliko, kar kaže na slabo tehnično znanje med vzdrževalci.
Instalacija radiatorskega ogrevanja je skupna naprava vseh stanovalcev in vanjo ne sme samovoljno posegati nihče. Se pa prav to dogaja. V 30 letih se je verjetno tudi v vaši stavbi porušilo tudi tisto hidravlično ravnovesje sistema, ki je bilo predvideno v projektu in izvedeno. Takrat se je hidravlično uravnoteženje izvajalo s fiksno nastavljenimi regulacijskimi ventili, te nastavitve pa so se do danes že porušile. Poleg tega domnevam, da je precej stanovalcev menjalo radiatorje (zaradi dotrajanosti ali neupoštevanja skupne lastnine) ali vgrajevalo termostatske ventile, možne pa so bile spremembe tudi v podpostaji (zamenjava toplotnega menjalnika, zamenjava črpalk, zamenjava armatur…), vse to pa prispeva k porušitvi hidravličnega ravnotežja ogrevalnega sistema.
Posledice porušenega razvoda so jasne: voda teče raje v smeri manjšega upora, ne tja, kamor bi morala za zadostno ogrevanje vseh prostorov. Zato oddaljeni radiatorji ne dobijo zadosti vode, posledica pa je, da stanovalce v tistih prostorih zebe. Vzdrževalci praviloma naredijo dva ukrepa: dvignejo temperaturo ogrevne vode in povečajo pretok ogrevne vode (vgradijo močnejšo črpalko). Oba ukrepa sta nestrokovna in napačna. Posledica obeh ukrepov je večja raba toplotne in električne energije, večja glasnost obtočne črpalke, večja glasnost radiatorskih ventilov…
Za odpravo porušenih hidravličnih razmer je potrebno izvesti hidravlično uravnoteženje. Ukrep je odvisen od vrste razvoda. Pri razvodu z dvižnimi vodi je potrebno na vsak dvižni vod vgraditi par balansirnih ventilov, na vsak radiator pa termostatski ventil (točnost 1 K) z dvojno regulacijo in ga pravilno nastaviti, poleg tega pa je potrebno tudi izbrati in pravilno nastaviti opremo v toplotni postaji. Vse to mora določiti projektant strojnih instalacij na osnovi projekta instalacij in dejanskega stanja, narediti pa izkušen izvajalec, v soglasju z vsemi solastniki (potreben je poseg v vsakem stanovanju).
Svetujem vam, da se s stanovalci dogovorite o izvedbi hidravličnega uravnoteženja sistema. Plačilo projekta in izvedbe gre lahko iz rezervnega sklada, lahko tudi kandidirate za subvencijo Eko sklada www.ekosklad.si. Po izvedenem ukrepu se bodo stroški ogrevanja zmanjšali za vsaj 20% (izkušnje na že izvedenih sistemih), tako da se bo ukrep tudi hitro finančno povrnil.
JAVNI POZIV 13SUB-OB12 ukrep D – vgradnja termostatskih ventilov in hidravlično uravnoteženje ogrevalnega sistema nudi finančno podporo za sofinanciranje nabave in vgradnje termostatskih ventilov in izvedbo hidravličnega uravnoteženja celotnega ogrevalnega sistema. Vgradnja termostatskih ventilov in izvedba hidravličnega uravnoteženja ogrevalnega sistema mora biti izvedena z obveznim postopkom načrtovanja, s katerim se zagotavlja korektno delovanje saniranega ogrevalnega sistema. Višina nepovratne finančne spodbude znaša največ 25 % priznanih stroškov naložbe vgradnje termostatskih ventilov in hidravličnega uravnoteženja, skladno s predloženo dokumentacijo in predračuni izvajalca naložbe ter ne več kot 30 € na grelno telo. Navedena spodbuda vključuje tudi del sredstev za izdelavo ustreznega projekta oziroma izvedbo postopka načrtovanja tega ukrepa. Višji del nepovratne finančne spodbude za izvajanje ukrepov v večstanovanjskih stavbah, ki so predmet tega javnega poziva, se nameni upravičenim socialno šibkim občanom, in sicer v obsegu 100 % priznanih stroškov naložbe glede na njihov pripadajoči delež financiranja naložbe. Socialno šibek občan je vsak lastnik ali etažni lastnik stanovanja v večstanovanjski stavbi, ki je bil v času oddaje vloge na ta javni poziv ali kadarkoli v zadnjih 18 mesecih pred tem upravičen do denarne socialne pomoči oziroma je v tem času pridobil izredno denarno socialno pomoč.
Svetujem vam, da problem rešite celovito in ga ne rešujete parcialno (pritožbe inšpekciji, meritve hrupa, zmanjševanje hrupa vgrajene opreme…).
