Strateški okviri in potenciali
Cilj slovenske energetske politike za obnovljive vire energije je »zagotoviti 25 % delež obnovljivih virov energije v končni rabi energije«. Glede na izhodiščno proizvodnjo energije iz obnovljivih virov energije iz leta 2005, bi to pomenilo skoraj podvojitev proizvodnje energije iz obnovljivih virov energije do leta 2020. Doseganje tega cilja bo zahtevalo številne investicije. To pomeni gradnjo hidroelektrarn, sončnih elektrarn, bioplinarn, kogeneracij (npr. na lesno biomaso), toplarn na biomaso, vetrnih elektrarn in morda tudi geotermalnih elektrarn in toplarn. Investicije bodo dosegale več milijard evrov, odprla se bodo številna delovna mesta in računati je na pozitivne vplive na gospodarsko rast in kar je dolgoročno še pomembnejše, pričakujemo zmanjšanje onesnaževanja in pritiskov na okolje.
Velik delež končne energije predstavlja električna energija. Trenutno se v Sloveniji proizvede okoli 30% električne energije iz obnovljivih virov, do leta 2020 pa se planira približno 40% električne energije iz obnovljivih virov energije v končni rabi. Glede na plane akcijskega načrta za obnovljive vire energije bo daleč največji delež elektrike iz obnovljivih virov energije pridobljen iz hidroelektrarn, nato iz biomase, na tretjem mestu iz vetrnih elektrarn in četrtem mestu sončnih elektrarn.
Elektriko iz obnovljivih virov energije lahko kupimo že danes
Slovenska gospodinjstva se lahko že danes odločijo za nakup električne energije pridobljene izključno iz obnovljivih virov energije (OVE). Trenutno imamo v Sloveniji 7 dobaviteljev električne energije, s ponudbo za elektriko iz OVE v ospredje stopajo dobavitelji, ki so na trgu prisotni že dalj časa. Najbolj razširjena je ponudba »Modra energija«, to je blagovna znamka HSE Holdinga Slovenske elektrarne, ponudba je na voljo pri vseh 5-ih večjih dobaviteljih električne energije: Elektro Ljubljana d.d., Elektro Maribor d.d., Elektro Gorenjska d.d., Elektro Primorska d.d. in Elektro Celje d.d.. Pod to ponudbo se dobavlja elektrika iz večjih slovenskih hidroelektrarn.
Druga ponudba na trgu je »Zelena energija«, ki je na voljo pri Elektro Ljubljana d.d. in Elektro Celje d.d.. Pod to ponudbo se dobavlja električna energija iz manjših hidroelektrarn ali sončnih elektrarn v lasti teh dobaviteljev. Pri Elektro Maribor d.d. je na voljo ponudba »Oven« in »Oven Plus«, kjer gre ravno tako za električno energijo iz OVE, pridobljeno predvsem iz lastnih proizvodnih zmogljivosti. Vsem ponudbam je skupno to, da je elektrika pridobljena iz OVE (reke, sonce), kar pomeni skoraj nične izpuste toplogrednih plinov v ozračje pri pridobivanju elektrike.
Za »obnovljivo« plačamo več
Gospodinjstva, ki se odločijo za nakup elektrike iz OVE, imajo višji mesečni račun, ker plačujejo fiksni dodatek na porabljeno kWh energije. Iz cenikov dobaviteljev izhaja, da je ta odstotek lahko od npr. 2% pa vse do 10% višji končni račun za elektriko, odvisen pa je od izbrane ponudbe in pogojev. Po navedbah dobaviteljev se zbrani denar iz tega naslova namenja za nove proizvodne zmogljivosti elektrike iz OVE, za vzdrževanje in za druge okolju prijazne naložbe ter projekte. Gospodinjstvo, ki se odloči za zeleno ali modro elektriko, torej dejavno pripomore k ohranjanju okolja, poleg tega ima še nekaj manjših razlikovalnih prednosti, npr. objava v seznamu odjemalcev elektrike iz obnovljivih virov energije, pridobitev raznih nalepk in potrdil za promocijo, pridobitev varčne žarnice, osebni svetovalec, časopisi in brošure. Svetujemo, da si gospodinjstva pred odločitvijo za elektriko iz OVE dobro preberejo pogoje in zadnji veljavni cenik dobavitelja, saj se pri nekaterih dobaviteljih pojavljajo različne cene dodatkov za elektriko iz OVE, ko primerjamo veljavne cenike in promocijske brošure.
 Vetrna elektrarna |
 Sončna elektrarna na strehi objekta |
 Jez pred hidroelektrarno |
erevija varčujem z energijo obnovljivi viri energije hse holding slovenskih elektrarn elektro maribor elektro gorenjska elektro celje elektro primorska vetrna elektrarna elektrika varčevanje energije energetika
