Strokovni nasveti

Prvi dokumentirani prikaz pravilne gradnje nizkoenergijske oziroma pasivne hiše v Sloveniji za vse bodoče in sedanje graditelje, projektante, arhitekte in druge zainteresirane.

Matej: prosim da mi posredujete podatke (v kolikor z njimi razpolagate) kolikšna je proizvodnja CO2 [kg] na kW koristne energije, pri elektriki v SLO, zemeljskem plinu in kurilnem olju.

Odgovor: količina toplogrednih plinov, med drugim tudi CO2, je v 80% posledica kurjenja fosilnih goriv. V ozračje pošiljamo trenutno takšne količine teh plinov, da jih obstoječi naravni procesi ne morejo več sprejeti in spreminjati v druge oblike energije, na primer drevesa jih spremenijo v les. Količina CO2 ki je posledica proizvodnje elektrike se močno razlikuje glede na vire, zato povprečna količina, ki je nam znana, znaša 0,35 kg CO2 na kW proizvedene elektrike. Zemeljski plin spada med najmanj obremenjujoče energente in ima v enem kubičnem metru 1,87 kg CO2, liter kurilnega olja pa 2,71 kg, liter bencina pa 2,34 kg CO2.

Marko: Počasi obnavljam starejšo hišo, ki je trenutno še slabo toplotno izolirana, plošča proti podstrehi pa izolacije sploh nima. Za plačilo lahko dobim polistirenske plošče želene debeline, zato me zanima, kako naj z njimi izoliram podstreho, ki bo samo delno pohodna.

Odgovor. Predlagamo da plošče položite v najmanj dveh plasteh, neposredno na betonski pod podstrehe. Pri tem v nobeni plasti ne dodajajte PVC ali kakšne druge parno nepropustne folije. Plast izolacije naj bo čim debelejša, uporabiti je potrebno plošče za pode z majhno obremenitvijo, na primer Fragmat EPS 70 ali 100. Plošče so standardne velikosti, 1 x 0,5 m in debele 7 ali 10 cm. Potrebno jih je polagati s preklopom, tako da se stik med ploščami prve plasti ne prekriva s stikom v naslednji plasti. Na ta sendvič je najbolje položiti OSB plošče z utorom ali brez, ki so parno prehodne.

Grega: v načrtu imam obnovo velike dvostanovanjske hiše staro 36 let in sicer okna, vrata, izolacijo fasade, ogrevanje s pečjo in drugo. Prosim za nasvet, kje in kako naj začnem.

Odgovor: Vsi našteti posegi so sicer zelo koristni in nujni, vendar tudi razmeroma dragi. Zato je tempo prenove odvisen predvsem od denarja. Predlagamo, da najprej pregledate stanje strehe, tramov in dimnikov, ter se prepričate če kje ne zamaka in odpravite morebitne netesnosti. Sledi toplotna izolacija stropa proti hladni podstrehi in nato še zunanjih sten. Hiša zagotovo že ima nekakšno ogrevanje, zato je najpomembnejše najprej preprečiti izgubo toplote. Debelina izolacije zunanjih sten naj znaša od 15 do 30 cm, stropa proti hladnemu podstrešju pa 20 do 40 cm, ne glede na to ali je izdelana iz polistirenskih plošč ali mineralne volne. S tem boste odpravili tudi morebitne toplotne mostove, ki so do sedaj dodatno hladili stavbo. Izolacijo lahko izvajate tudi po delih. Enako velja za zamenjavo oken, ki jo lahko izvajamo posamično. Vgradnja danes poteka tako hitro in čisto, da med zamenjavo posameznega ali vseh oken naekrat ni nobene razlike glede na delo, ki mora biti opravljeno. Izgradnja starega in vgradnja novega okna danes traja povprečno dve do tri ure. Ob novogradnji vgrajujemo najprej okna in nato izoliramo, vendar sodobni materiali dopuščajo tudi obrnjen vrstni red. Področje ogrevanja pa zahteva dodaten premislek, saj imamo za kakršenkoli predlog premalo podatkov. Najpomembnejše pa je, da po opravljenih delih, izoliranju in zamenjavi oken, izdelamo izračun toplotnih izgub, kar je temeljni podatek za vse odločitve v zvezi z ogrevanjem.

Miha: Že nekaj let prejemam vašo revijo nad katero sem navdušen. Imam hišo v alpski dolini, za tiste čase odlično izolirana (demit 8 cm). Ena soba pa se nahaja nad vhodom v hišo, oziroma del nje nad praznim prostorom pod njo. Izguba in ohlajanje v zimskem času je izredno. Izolacije na plošči ni (direktno položen parket). Izoliral bi z 12 cm stirodura in nanj položil laminat. Kaj mi svetujete?

Odgovor: Toplotna izolacija z notranje strani je rešitev, vendar ne najboljša. Najmanj, kar se vam bo zgodilo, je pojav dodatne stopnice na sicer ravnem podu stanovanja. V notranji arhitekturi odsvetujejo tako majhne višinske spremembe, saj je ena stopnica  premalo vidna in je vzrok padcev. Najboljša rešitev je postavitev zunanje izolacije na stene in zunanji previs, ki ga soba tvori nad vhodom, v debelini najmanj 8 cm, kot obstoječa izolacija, ali več, če razmere to dopuščajo. Če se boste odločili za notranjo izvedbo lahko izbirate med stirodurom ali trdimi ploščami iz mineralne volne, namenjenih polaganju pod estrih. V vsakem primeru pa predlagamo, da na plast izolacije najprej položite OSB plošče (pero in utor) ali  mavčne plošče, primerne za ta namen ter šele nato želeno talno oblogo.

Mirjam: Hiša je stara 55 let iz kamna in opeke, debelina zidu 50 cm in več. Razmišljamo o novi izolaciji Weber ultra plus zaradi debeline, vendar me skrbi ker je narejena na bakelitni osnovi- kakšne so izkušnje, ali je dovolj prepustna za zrak, da se ne bo naredila plesen?Ali se je boljše odločiti za preizkušeno Baumit?

Odgovor: izolacija zunanjih sten z zunanje strani je dobra odločitev. Izračunali smo toplotno prehodnost sedanjega, neizoliranega kamnitega zidu, ki znaša 1,6 W/m2K, toplotni tok skozi steno pa znaša kar 40 W/m2. Ko dodamo 10 cm izolacije, se vrednosti izboljšajo na 0,31 W/m2K in toplotni tok 7,8 W/m2, kar je v skladu s sedanjimi predpisi. Izolacija sten je del rešitve, saj nato postanejo pomembne toplotne izgube proti tlem, podstrehi ter skozi okna in okenske špalete. Toplotna izolacija ne bo vzrok za plesen, saj bo temperatura notranje površine zidu okrog 19°C, kapljišče pa se bo nahajalo v plasti izolacije. Plesen lahko nastane samo zaradi slabega prezračevanja ali podhlajenih delov, kjer so toplotni mostovi. Izolacija Weber je poliuretanska pena in enako kot vse druge izolacije na trgu izpolnjuje tehnične zahteve za namen, za katerega je izdelana.

Jadranka: že nekaj časa razmišljam ali bi lahko in predvsem kako bi iz energije, ki jo producira konjski gnoj, ki se nahaja okrog  50 m od stanovanjske hiše. To energijo bi uporabili v hiši, na primer za ogrevanje. Kaj predlagate.

Odgovor: Z lastno fermentacijo se gnojni kup v notranjosti sicer ogreje, vendar te energije ni dovolj za druge namene. Če bi skozi kup napeljali hladilne cevi, bi z njimi prestregli malo toplote, vendar zaustavili še to fermentacijo. Pravi način je proizvodnja  bioplina. Za to potrebujemo velike reaktorje v katerih mešanico gnoja ter zmletih koruznih ostankov ali trave najprej ogrejemo na določeno temperaturo. V prostoru brez svetlobe in zraka se razvijejo bakterije, pri čemer nastaja bioplin, z zgorevanjem pa dobimo elektriko in toploto. Ostanek v reaktorju je odlično gnojilo, ki je brez vonja in ga vrnemo na njive. Proizvodnja bioplina je gospodarna samo v velikem merilu, majhnih enot, ki bi preskrbovale eno hišo pa ne izdeluje nihče. Glede na težave, ki jih imajo obstoječe bioplinarne že samo zaradi pripomb okoliških prebivalcev, razmišljanje v tej smeri odsvetujemo.

Nada: Sorodniki imajo zidani vikend, z zidom debeline 25 cm, okna so dvojna z navadnim steklom, zunaj so polkna, streha je pokrita z navadno TRIM pločevino, pod njo so deske in 5 cm tervola. Vikend je v zimskih mesecih zelo malo zaseden, morda samo enkrat na mesec, najbolj ga uporabljajo poleti, ko je temperatura v njem sedaj ravno prava. Sedaj nameravajo stene obložiti s 5 cm debelimi polistirenskimi ploščami, zato me zanima, ali bodo imeli od tega kakšno korist. Zunanja izolacija bo po mojem koristna samo zato, da se pozimi sneg ne bo direktno dotikal zidov in uničeval fasado.

Odgovor: odločilna je namembnost. Če potrebujemo višje bivalno udobje pozimi, potem je toplotna izolacija potrebna. Vendar pa to pomeni, da je ukrepe potrebno speljati temeljito, ali pa je bolje, da se jih sploh ne lotimo. Če izoliramo samo stene, bo objekt hladilo skozi strop, če dodamo izolacijo tukaj, bo pihalo skozi slaba okna. Značilno za dobro izolirane masivno grajene objekte, ki niso stalno naseljeni je tudi ta, da ob nenadni ohladitvi ostane notranjost še dolgo časa topla, ob otoplitvi pa se tudi počasneje ogrevajo. Samo dodajanje toplotne izolacije na stene, brez drugih ukrepov, ne bo imelo merljivega  učinka. Po predpisih za današnje stavbe debelina izolacije za zunanje stene znaša od 15 do 30 cm, za strehe pa od 20 do 40 cm.

Miro: v novogradnji bo v pritličju delovna soba. Zaradi občasnega hrupa pri  mojem  hobiju bi jo rad tudi zvočno izoliral. Soba meji na eni strani na zunanjo steno hiše, hodnik in kuhinjo z jedilnico in dnevno sobo. Katere stene bi bilo potrebno zvočno izolirati proti notranjosti stanovanja in kako zvočno izolirati strop.

Odgovor: Zvočna izolacija je posebno področje saj mora združiti na videz nezdružljivo, veliko maso in mehkobo materiala, da vsrka in zaduši zvočno valovanje. Preprečiti je potrebno prehod zvoka v vse obodne stene sobe, ne glede na to, kam mejijo, saj se zvok prenaša in potuje po konstrukciji stavbe, torej tudi tla. Preverjena varianta je rešitev Audiotec RG 80, ki jo ponuja podjetje Kalcer in zajema material in način izvedbe zvočne izolacije tal in stropa, izvedemo pa jo lahko v samogradnji. Materiale iz penastih kosmičev je v več plasteh potrebno prilepiti na stene in strop, pri čemer je vidni del stropa obešen na posebna vzmetena obešala. Če se samostojno lotimo izoliranja, je osnovna zahteva ta, da bo vidna ploskev  iz mavčnih, ivernih ali vlaknenih plošč, vedno fizično in elastično ločena od masivnega zidu. Če za pritrditev plošč uporabimo navpično postavljene lesene letve, jih ne smemo sidrati v zid, temveč z njim povezati elastično, in to na vseh dotikalnih točkah. Za plošče vstavimo mineralno volno debeline najmanj 5 cm, vse vidne robove in stike pa dobro zatesnimo z elastičnimi kiti. Visoke tone dobro dušijo mineralne volne, nizke pa drobno luknjičave plošče.

Rade: Ali obstaja program, ki bi lahko prevedel tekste, objavljene v vaši reviji v srbski jezik. Občasno revijo prebiram preko interneta in se mi zdi zelo zanimiva. (tekst je preveden iz srbščine).

Odgovor: Delno si lahko pomagate z Googlovim prevajalnikom. Če v iskalnik vpišete „Google“ boste prišli na začetno stran tega programa, kjer se v levem zgornjem kotu, v modri barvi, nahaja napis „prevajalnik“. Če kliknete na besedo, se odpre okno tega programa, kjer izberete začetni in končni jezik, ter nato v prazno okence prekopirate blok teksta, ki ga želite prevesti. V sekundi ali dveh se bo v istem okencu prikazal preveden tekst. Glede na naše izkušnje so teksti razmeroma korektno prevedeni in omogočajo vsaj osnovno razumevanje osnovnega teksta. Vpreševalcu smo poslali odogovor, ki ga je omenjeni program prevedel v srbski jezik in je bil presenetljivo dobro preveden.

Sandi: Pred naslednjo kurilno sezono, bi radi zamenjali peč za ogrevanje in s tem prihranili tudi nekaj denarja. Trenutno se ogrevamo na olje s pečjo: TVT Maribor, tip:standard UNI E, leto izdelave 1991, moč 35 kW, bojler 120 l. Skupna površina hiše je okrog 250 kvadratnih metrov v treh nadstropjih, ogrevamo pa dve nadstropji s 150 kvadratov. Trenutno porabimo okrog 3000 l. kurilnega olja na leto, za ogrevanje in za pripravo sanitarne vode. Hiša je stara 20 let in stene so izolirane s 5 cm siporeksa, mansarda, ki je bila izdelana pred dvema letoma pa je izolirana s 30 cm tervola. Okna so stara 20 let (KLI Logatec). Kakšen način ogrevanja svetujete in koliko bi nas to stalo.

Odgovor: kvaliteten odgovor ni možen, saj manjka še veliko podatkov o kakovosti gradnje hiše. Iz poslanega lahko samo sklepamo, da je velik del hiše slabo toplotno izoliran. Izračunana poraba toplote skupaj s pripravo tople vode znaša 200 kWh/m2,leto kar je odločno preveč. Obstoječi predpis o energijski učinkovitosti dopušča do 100 kWh/m2,leto, novi pravilnik PURES pa predvideva zmanjšanje na 70 kWh/m2,leto. Za odgovor je potrebno opraviti razgovor in pridobiti relevantne podatke o ogrevalnem sistemu, mogoče razmisliti o zamenjavi oken in dodatni toplotni zaščiti in podobno. Nič ni znanega o nivoju temperature ogrevalnega medija v ogrevalni sezoni, iz česar bi se dalo sklepati o predimenzioniranju kotla. Odgovore na tovrstna vprašanja si občan lahko dobi le v direktnem pogovoru z energetskih svetovalcem v eni od energetsko svetovalnih pisarn ali pa pri projektantu strojnih instalacij. Vsi drugačni odgovori so svetovanje na pamet ali pa imajo komercialni pridih.