Od nogometnih igrišč do knjig, od olivnega olja do cepiv, vsi izdelki in storitve, od katerih smo odvisni, skupaj z mnogimi vsakodnevnimi dejavnostmi doma, na delu in v šoli, zahtevajo življenjsko pomemben vir: vodo. Raba vode je v zadnjem stoletju rasla dvakrat hitreje od rasti prebivalstva, saj se količina vode, ki jo oseba porabi, z večjo razvitostjo sveta povečuje. Ob večanju prebivalstva, večanju bogastva in rasti gospodarstev, so svoje dodali še hitra urbanizacija, onesnaževanje pitne vode in pa spremembe podnebja.
 Lučka Kajfež Bogataj |
Voda v hrani
Kar zadeva vodo, živimo prek svojih zmožnosti. Čezmerno izkoriščanje ni trajnostno ter močno učinkuje na kakovost in količino preostale vode ter na ekosisteme, ki so od nje odvisni. Slej ko prej bo potrebno omejiti potrebe po vodi, čim bolj zmanjšati količino odvzete vode in povečati učinkovitost njene rabe. A premislek o trajnostni rabi vode ni tako enostaven, kot se zdi na prvi pogled. Preprosto razumljivo je varčevanje z vodo iz vodovodnega omrežja z varčnimi splakovalniki za stranišče, varčnimi pralnimi stroji ali s popravilom kapljajočih pip. A zatakne se pri tako imenovani virtualni vodi, vodi, ki je očem nevidna in na katero povsem pozabljamo. Gre za vodo, ki se uporablja za proizvodnjo vseh izdelkov, ki jih kupujemo. Virtualna voda je “vgrajena” v izdelkih, pa tudi v storitvah.
Pridelava hrane ne gre brez vode, enako velja za proivodnjo vsega ostalega – od papirja, avtomobila do gradbenega materiala. Samo za zadostno količino hrane za dnevno prehrano človeka je namreč potrebnih okrog dva do tri tisoč litrov vode. Ob tem seveda zbledijo tista dva do trije litri, ki jih popijemo. Kos kruha z rezino sira predstavlja okrog 90 litrov virtualne vode, brez rezine sira pa okrog 40 litrov. Za eno skodelico kave se skriva 140 litrov virtualne vode, za enim litrom mleka pa tisoč litrov. Kavo je potrebno pridelati, jo pripraviti kot prehramben izdelek, pa tudi pakirati in jo razposlati po svetu. Z vsakim paradižnikom, ki ga pojemo, stoji 13 litrov vode, za vsakih kozarcem piva 75 litrov, pa tudi za dva decilitra jabolčnega soka je potrebno kar 190 litrov. In za hamburger kar 2400 litrov! Še posebno velika je poraba vode v proizvodnji mesa. Jasno je, da govedo ne le pije vodo, temveč poje tudi veliko rastlinske krme, ki za svojo rast potrebuje vodo. To pojasnjuje, zakaj je za en kilogram govedine potrebno 14.000 litrov vode, za kilogram perutnine pa tudi skoraj 4000 litrov. Mnogi izdelki sploh ne vsebujejo vode, pa se voda uporablja v procesu njihove proizvodnje. Tako se za en par čevljev porabi 8.000 litrov in za eno bombažno majico 2.000 litrov virtualne vode.
 Povprečen Evropejec v resnici porabi okrog štiri tisoč litrov vode dnevno |
Voda in energija
Zelo redko se zavedamo, da tudi je energetski sektor močno odvisen od vode. Logično je, da elektrike iz hidroelektraren brez vode ni, ampak tudi drugače dobljena energija potrebuje znatne količine vode, še zlasti pa vsa biogoriva. Poglejmo si nekaj primerov. Najmanj zahtevna glede vode je vetrna energija, saj se ocenjuje, da je raba vode na en Giga Joule (GJ) energije le en liter. Pri pridobivanju plina se za en GJ porabi okrog 110 litrov vode, za premog 160 litrov, za energijski ekvivalent enega GJ surove nafte pa dobrih tisoč litrov. Tudi da pridobimo uranovo rudo, je potrebna voda in to 90 litrov na en GJ. Najbolj požrešna, kar zadeva vodo pa je seveda biomasa, ker pa je tudi izjemno velik razpon rabe vode, saj pojem biomase vključuje cel spekter rastlin. Ocenjujejo da se za en GJ porabi od 10 tisoč do celo 250 tisoč litrov vode, s povprečjem okrod 70 tisoč. To seveda pomeni, da če varčujemo z energijo, varčujemo tudi z vodo.
Kaj pa predmeti, ki so sestavni del našega vsakdana? Vsak list papirja iz našega tiskalnika je vreden 10 litrov vode, za en sam mikročip, ki tehta le dva grama, pa je potrebno 32 litrov vode. Proizvodnja avta srednjega razreda pa okrog pol milijona litrov, pa tudi za mobilni telefon potrebujemo blizu tisoč litrov vode. In ker so izdelki, ki jih kupujemo, narejeni po celem svetu, pravzaprav množično uvažamo vodo iz celega sveta in jo s svojimi izdelki tudi izvažamo. Nebrzdano potrošništvo torej posredno pomeni tudi razmetavanje z vodo. In povprečni Evropejec tako v resnici “potroši” okrog štiri tisoč litrov vode dnevno, v Aziji pa je na prebivalca raba virtualne vode skoraj trikrat manjša.
Razmislek o nujnih ukrepih
Do leta 2030 se bo z resno krizo pri dostopu do vode soočalo štiri milijarde ljudi, a ta ocena Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj niti ne upošteva podnebnih sprememb, ki bodo večino kopnega potisnile v sušnejše razmere. Evropska agencija opozarja, da se tudi Evropa vse bolj sooča s pomanjkanjem vode in sušo. Seveda ima največje težave južna Evropa. a poraba vode je čedalje bolj omejena tudi v nekaterih severnih predelih. Zaradi podnebnih sprememb in pogostejših suš se bo stanje zaostrilo še zlasti poleti.
Kako naprej?
Razmisliti bo treba o novih politikah in praksah. Kmalu bo treba v vseh sektorjih, vključno s kmetijskim, ceno vode določati glede na porabljeno količino. Vlade morajo uvajati načrte z a obvladovanje suš in se osredotočiti na obvladovanje tveganj; nujni so ukrepi za spodbujanje javne ozaveščenosti, kot so ekološko označevanje in certificiranje ter izobraževalni programi v šolah. Za trajnostno rabo vode se je treba spopasti s problemom izgub iz sistemov javne oskrbe z vodo in z nezakonitimi odvzemanji vode – potrebujemo ustrezen nadzor in sistem kazni. Oblikovati je treba spodbude za večjo uporabo nadomestnih vodnih virov, kot so prečiščena odpadna voda, odpadna gospodinjska voda in zajeta deževnica. Predvsem pa moramo razmisliti o naših prehranskih in nakupovalnih navadah in se odločati za kakovostne izdelke, ki jih ne bomo prehitro menjavali.
erevija varčujem z energijo raba varčevanje vode voda energija Lučka Kajfež Bogataj
