facebook



Slovenija je lani ob izredno dobrih hidroloških razmerah uvozila devet odstotkov električne energije, leto poprej 20 odstotkov, septembra letos je bil uvoz okrog 10-odstoten. »Lastni proizvodni viri elektrike so strateškega pomena za državo, kajti pričakovati je, da bo njena poraba kljub varčevanju še nekaj časa naraščala,« poudarja dr. Pavel Omahen, pomočnik direktorja družbe Eles.

 

eles HE Brezice

»Odprtje HE Brežice na spodnji Savi je zame eden največjih dogodkov v letošnjem letu,« pravi dr. Pavel Omahen, ki je prepričan, da so hidrelektrarne najbolj konkurenčen domači obnovljivi vir energije.

 

V povprečju 15-odstoten uvoz elektrike za državo ni problematičen, pravi sogovornik: »Stopnja energetske odvisnosti  bi bila veliko večja, če ne bi imeli novega bloka Teš 6, ki bo služil še nekaj desetletij, obnovljene nuklearke, ki ima podaljšano življenjsko dobo za približno 25 let, skoraj v celoti obnovljenega hidrološkega parka na Dravi in Savi, na kateri so pred kratkim odprli tudi novo hidroelektrarno (HE).«

 

eles Pavel Omahen
Najnižja poraba elektrike v Sloveniji je okrog 1000 MW ob treh zjutraj, med 18. in 20. uro naraste na 1700 MW, pozimi na 2100 MW. »Luknjo bi lahko zapolnili z električnimi avtomobili, če bi njihovo polnjenje uravnavali s pametnim omrežjem,« pravi dr. Pavel Omahen.

 

Energetski vir mora biti učinkovit

Če želi človeštvo preživeti ob udobju, kakršnega smo vajeni zdaj, mora biti energetski vir zelo učinkovit, kar pomeni, da v svoji življenjski dobi zagotovi vsaj 20-krat več energije, kot je vložimo v gradnjo objekta za izkoriščanje tega energetskega vira. »Pri sončnih in vetrnih elektrarnah je ta faktor pet, to pa je dovolj samo za golo preživetje, ne tudi za udobje. Če bi na zdajšnji stopnji razvoja vlagali samo še v te vire, bi se kmalu vrnili na raven kakovosti življenja pred sto leti,« pravi dr. Omahen, ki je prepričan, da sončne in vetrne elektrarne z ekonomskega vidika na ravni gospodarstva še niso smiselne. Naložba v ta dva obnovljiva je smiselna le z vidika posameznika – če za postavitev sončne elektrarne dobi neko spodbudo, se mu to seveda splača.

Sogovornik se strinja, da sta omenjena vira prijaznejša do okolja: »Po drugi strani se nihče ne vpraša, kako ogromno število vetrnic na severu Nemčije in ob Severnem morju, na obalah Danske, na primer, vpliva na smer in moč vetra, ki je tu prisoten že od nekdaj – jakost vetra najverjetneje ni več takšna kot nekdaj, saj ga vetrnice v dobršni meri izkoristijo in s tem upočasnijo. Mogoče to vpliva tudi na globalno klimo, morda celo bolj kot izpusti CO2 iz termoelektrarn, ki jih globalni kapital po mojem mnenju izdatno izkorišča za strašenje ljudi, češ da bomo z njimi uničili svet. V bistvu pa bi radi proizvodnjo preusmerili na področja, kjer so nastavili ogromna korita za svoje dobičke.«

pasica aplikacija

Najbolj konkurenčen obnovljivi vir so hidroelektrarne

Najbolj konkurenčen obnovljivi vir so po njegovem mnenju hidroelektrarne, ki so s stališča vložka energije in upoštevajoč življenjsko dobo (ta je ob primernem vzdrževanju pravzaprav neskončno dolga), veliko bolj primerne. Poleg tega ne gre zanemariti njihovega vpliva na poplavno varnost. Na Dravi jih imamo osem, na Soči tri pretočne in eno črpalno, na zgornji Savi tri, na spodnji Savi pet, skupaj z novo HE Brežice, katere odprtje je za dr. Omahna eden največjih dogodkov v letošnjem letu: »Prepričan sem, da bo dobro služila ne samo otrokom, ampak tudi našim vnukom in pravnukom.«

Problem je, kako zbrati kapital za gradnjo HE, ker imajo tako dolgo vračilno dobo. »Dve HE na Savi, ki staneta skupaj okrog 300 milijonov evrov, prineseta toliko kot vsi subvencionirani obnovljivi viri, za katere bomo v 15 letih plačali milijardo in pol. Pri tem so subvencije samo en del, kar država daje investitorjem v sončne elektrarne – lahko se priklopijo na omrežje, v katerega oddajajo vse viške proizvedene elektrike, ko imajo primanjkljaj, pa iz omrežja jemljejo. To pomeni, da zastonj izkoriščajo akumulacijo in regulacijo elektroenergetskega sistema. Pri tem pa je treba vedeti, da mora nekdo ob njihovih viških zmanjšati proizvodnjo in jo ob primanjkljajih povečati,« pojasnjuje dr. Pavel Omahen in dodaja, da za 270 sončnih megavatov vsekakor potrebujemo termoelektrarno in nuklearko, ki bosta uravnavali nihanja v proizvodnji elektrike.

 

ELES ove elektro omrezje soncne elektrarne

Obnovljivi viri bodo v prihodnosti tudi v Sloveniji igrali zelo pomembno vlogo pri zagotavljanju zadostnih količin električne energije.

 Pametni sistemi v prenosnem in distribucijskih omrežjih

Dejstvo je, da se mora omrežje prilagajati uporabniku in ne nasprotno, vendar elektroenergetski sistem takšno reguliranje veliko stane. Prenosno omrežje je po besedah sogovornika dobro pripravljeno na pričakovano rast izkoriščanja obnovljivih virov: »Ob pričakovani rasti porabe električne energije z vse večjim vključevanjem toplotnih črpalk, električnih avtomobilov ipd., na prenosnem omrežju še vsaj nekaj časa ne bomo imeli težav. Drugače je v distribuciji, kjer je omrežje ponekod že malce zastarelo in ne bi preneslo dodatnih porabnikov. Morali bi ga obnoviti, nadgraditi za sodobne potrebe, ga narediti bolj pametnega, bolj uporabnega. To seveda zahteva velika vlaganja.«

 

     
  Samozadostni ob dobri hidrologiji
Na dan pogovora z dr. Pavlom Omahnom (25. september ob 13. uri) je poraba električne energije v Sloveniji znašala 1642 MW. Od tega so dravske HE zagotavljale 523 MW, savske 246 MW, soške pa kar 70 MW.  Ob hidrološko slabih razmerah vse tri soške hidroelektrarne skupaj proizvedejo 5 MW, kar je na Soči zelo veliko število ur na leto. »Zaradi dobre hidrologije in ob proizvodnji elektrike iz TEŠ 6 ter nuklearke smo danes  samozadostni,« je dejal sogovornik in poudaril, da nam vse naštete elektrarne zagotavljajo suverenost in samostojnost na elektroenergetskem trgu.
 
     

 

 

Prihodnost je v pametnih omrežjih. V Elesu tako že uvajajo pametne sisteme, da lahko posamezne daljnovode obremenjujejo prek predpisane tehnične meje, ki je sicer enaka poleti in pozimi, vendar če je zelo mrzlo in močno piha, lahko vodnik prenese tudi dvakrat večjo obremenitev kot poleti, ko je visoka temepratura in ni nobenega vetra. »Do zdaj smo vodnik obremenjavali po neki splošni predpisani oceni. Če pa spremljaš parametre vremena, kar mi zdaj delamo na ključnih daljnovodih, lahko v skladu z vremenskimi pogoji te daljnovode precej bolj obremenimo. Uvajamo tudi nove rešitve na prenosu, kot je denimo projekt SINCRO.GRID, katerega namen je z upravljanjem pravilnega napetostnega profila z lastnimi viri jalovih moči povečati zmogljivosti prenosnega omrežja,« našteva dr. Omahen. Gre za skupni projekt Slovenije in Hrvaške, kar nakazuje že domiselno zasnovano ime – SI (Slovenija), 'n' (in), CRO (Hrvaška), GRID (omrežje).

 

     
  Premogu v mestih bi se morali že zdavnaj odpovedati
Konični odjem v Sloveniji je 2100 MW, v Nemčiji 35.000 MW, pri čemer le 18 odstotkov elektrike pridobijo iz sonca in vetra, glavnino pa iz premoga. Ko beseda nanese na to fosilno gorivo, ki se uporablja tudi v TE-TOL, dr. Omahen poudari, da bi morali v tem primeru že zdavnaj najti drugačno rešitev in v Ljubljani uporabljati zemeljski plin. Ta je ekološko veliko bolj sprejemljiv kot premog, nima izpustov trdih delcev, manj je emisij CO2: »V Ljubljani je sicer smiselno imeti toplarno, ker je to najučinkovitejši proizvodni proces, pri katerem iz enake količine plina ali premoga dobiš elektriko in toploto, izkoristek je zelo velik. Smiselno pa bi bilo uporabljati zemeljski plin, kajti premog v mesta preprosto ne spada.«
 
     

 

Na vprašanje, kam bo šel trend obnovljivih virov in s kakšno hitrostjo, sogovornik odgovarja previdno: »Ne bi rad napovedoval, kaj bo čez 20 let, kajti stvari se spreminjajo zelo, zelo hitro. Včasih smo na Elektroinštitutu Milan Vidmar delali scenarije za 20 ali 30 let naprej, danes je to zaradi razvoja nemogoče. Če bi pred desetimi leti kdo napovedoval današnje stanje, nikoli ne bi verjel. Lahko rečem samo to: do zdaj smo električarji vedno pravočasno poskrbeli, da so vsi porabniki dobili potrebno količino elektrike na svojih odjemnih mestih.«

Vprašanje pa je, kako bomo, če bo rasla poraba elektrike, sploh dobili energijo. Najpomembnejše vprašanje je torej, kako bo Slovenija zagotavljala zadostne količine električne energije iz svojih virov. Obnovljivi viri bodo pri tem vsekakor imeli pomembno vlogo, a zaradi vsega prej naštetega moramo njihovo rabo spodbujati premišljeno,« zaključi sogovornik.

Strateški pomen lastnih konkurenčnih virov za proizvodnjo el. energije
Prispeval: dr. PAVEL OMAHEN, pomočnik direktorja Eles d.o.o.
21.09.2017 10:32

eles PRENOSNO OMREZJEMorali se bomo navaditi, da se električna energija vse bolj kaže kot najpomembnejši energetski vir prihodnosti. Njena poraba bo, posebej pri ogrevanju in v prometu, navkljub varčevanju, vsaj še nekaj časa rasla.

HITRO DO UGODNE PONUDBE: vas zanimajo okna, solarni kolektor, toplotne črpalke, kamin, prezračevanje, ...
Prispeval: JOŽICA EKART
07.07.2016 11:26

baner hitro do ponudbeAplikacija HITRO DO UGODNE PONUDBE omogoča oddajo vaših povpraševanj najprimernejšemu ponudniku ogrevalnega sistema, klimatske naprave, sistema prezračevanja, kamina, čistilne naprave, kritine, solarne elektrarne, ..

Poznavanje trajnostne energije kreira našo skupno prihodnost
Prispeval: Eva Činkole Kristan
22.11.2017 11:27

Karlo Persolja BorzenBorzen je družba, ki že od leta 2001 opravlja gospodarsko javno službo - dejavnost operaterja trga z elektriko. S svojim poslanstvom in delovanjem sooblikuje energetsko učinkovito in družbeno odgovorno Slovenijo.

 

 

 

xx
prva stran priloga modra energija

 

PONUDNIKI TC

 

zelena mobilnost

 KAMIN V VSAK DOM2

Kotli, kamini

Gorilnik na pelete - enostaven prehod na ogrevanje z lesnimi peleti

Gorilnik na pelete - enostaven prehod na ogrevanje z lesnimi peleti

Z naraščajočimi cenami kurilnega olja in ostalih naftnih derivatov, se veliko gospodinjstev po Sloveniji sooča z vedno višjimi stroški za ogrevanje. Vprašanje je, kaj narediti?

Več člankov ...

Energetska prenova stavb in biomasa

Energetska prenova stavb in biomasa

Energetski preobrat in prehod na samovzdržni in ekološki način ogrevanja je proces, ki temelji na spremembi miselnosti porabnikov. Zavedanje o tem kaj natančno pomeni »obnovljiv…

Več člankov ...

Nevaren dimniški požar

Nevaren dimniški požar

Lani je bilo v Sloveniji 335 dimniških požarov, ki so nastali zaradi vžiga saj, iskrenja in neustreznega stanja dimniških naprav. Število rahlo pada, saj je…

Več člankov ...

Kaminska peč in vzdrževanje

Kaminska peč in vzdrževanje

Sodobni kamin je izboljšana verzija prastarega odprtega kurišča, iz katerega se je dim dvigal kar skozi strešno konstrukcijo.

Več člankov ...

Kamin in kaminska peč - zanesljiva in uporabna

Kamin in kaminska peč - zanesljiva in uporabna

Ogrevanje prostorov je danes enostavno, avtomatizirano in deluje z visokimi izkoristki. Na razpolago je vrsta izdelkov, s katerimi lahko ogrejemo prostor ali celotno stavbo, delovanje…

Več člankov ...

Lončene peči in sodobni bivalni objekti

Lončene peči in sodobni bivalni objekti

Vedno več novogradenj in obnov stanovanjskih objektov je izveden v smislu nizkoenergijskega ali celo pasivnega objekta.

Več člankov ...

KWB Multifire – širok razpon goriv postavlja temelje ogrevanja na biomaso

KWB Multifire – širok razpon goriv postavlja temelje ogrevanja na biomaso

Podjetje KWB Slovenija predstavlja novost na področju ogrevanja z biomaso. Nov kotel KWB Multifire z osupljivo kompaktnostjo, visoko stopnjo zanesljivosti, širokim razponom goriv ter največjo…

Več člankov ...

Akumulacijske kaminske peči TONWERK

Akumulacijske kaminske peči TONWERK

Sodoben standard gradnje (NEH in pasivne hiše) velikokrat otežuje vgradnjo standardnih kaminov in kaminskih peči, saj na eni strani majhna potreba energije po ogrevanju in…

Več člankov ...

Kamin s kombiniranim načinom oddaje toplote

Kamin s kombiniranim načinom oddaje toplote

V mansardnem stanovanju je bila 30 let nameščena stara lončena peč in sicer v kombinaciji z odprtim ognjiščem. Investitor se je odločil za prenovo stanovanja…

Več člankov ...

Strokovni nasveti

Ogrevanja s čajnimi svečkami

Ogrevanja s čajnimi svečkami

Doma imamo klasično lončeno peč na drva, ki smo je pred nekaj leti zaradi estetskih razlogov oblekli s šamotom (vmes med staro pečjo in šamotno…

Več člankov ...

Ogrevanje prostorov z električnim kotlom

Ogrevanje prostorov z električnim kotlom

Zanima me ali kaj raziskujete novitete na trgu. Zasledila sem ionski kotel za centralno ogrevanje prostorov in sanitarne vode z grelno celico Aurora Ecocell.

Več člankov ...

Deljenje stroškov toplote

Deljenje stroškov toplote

Naša štirinadstropna stanovanjska stavba v kateri živim ima 20 stanovanj, 10 trosobnih in 10 dvosobnih. Trosobna so obrnjena na sever, dvosobna na jug.

Več člankov ...

Drainback sistem

Drainback sistem

Pred časom sem v vaši reviji zasledil prikaz solarnega gretja tople vode, ki ima v sistemu navadno vodo in ni potrebe polnitve s sredstvom proti…

Več člankov ...

Kakšne varovalke?

Kakšne varovalke?

V hiši imamo vgrajeno varovalko moči 35 A. Če bi se ta varovalka zamenjala z 25 ali bi zadostovala za 2 sobno stanovanje, kjer so…

Več člankov ...

les in dom banerVse o lesu in izdelkih iz lesa