Na kaj takega ni pripravljen noben izvajalec niti lastnik, zato se morata oba znajti. Stena pasivne hiše je, gledano s stališča vode, vpojna kot goba, zato bi bilo bolje, da se večina izolacij in voda nikoli ne srečajo.
Hiša je obložena s cedrovimi deskami in skodlami, stene so izdelali v delavnici |
OSB in preizkus zrakotesnosti
Čeprav je izvajalec z lepilnimi trakovi skrbno zatesnil vse stike med OSB ploščami in tudi med konstrukcijo, se preizkus ni posrečil, hiša je preveč »puščala«, izmerili so 0,7 kratno izmenjavo zraka. To bi bilo za običajno stavbo odlično, pasivna pa mora imeti 0,6 izmenjav ali manj. Izvajalec je pred tem slišal za podoben problem, zato je na zunanjo, še nezaščiteno OSB ploščo, nalepil velik kos PVC folije, zalepljen na vseh robovih. Ponovili so poskus in povečali tlak v stavbi, istočasno se je napihnila tudi PVC folija. To pomeni, da je zrak prehajal skozi vse obodne OSB plošče ter pokvaril rezultat. Problem so rešili s posebnim premazom na notranji strani zunanje OSB plošče. Premaz je vodoodbojen vendar prepušča vodno paro, nova meritev je bila odlična, samo 0,28 izmenjav in hiša si je zaslužila svoj pasivni certifikat.
Izrezane OSB plošče omogočajo odstranjevanje mokre izolacije |
Notranja poplava nove hiše
Izvajalec je nato zaključil gradnjo te okrog 100 m2 velike enonadstropne stavbe in se odpravil na drugo gradbišče. Čez nekaj dni je zazvonil telefon, lastnik je prosil za nujno pomoč, saj je še nenaseljeno hišo poplavilo od znotraj. Počila je objemka na cevi, ki jo je priključil distributer in notranjost je zalila voda do višine skoraj pol metra. Na srečo je lastnik hišo opremljal in prihajal vsak dan na gradbišče, drugače bi bila škoda še večja. Ker stavba dobro tesni, niti kaplja vode ni prodrla navzven, vhodna vrata so komaj porinili navznoter, hiša je bila kot akvarij, vsi nepritrjeni predmeti so priplavali pred vrata.
Robove izrezov so zatesnili, privili pokrove z luknjo in ponovno vpihnili izolacijo |
Hitro ukrepanje pomaga
Montažne stene takih hiš so v vsem svetu podobno izvedene in jih običajno izdelajo v tovarni. Stene so postavili na izolirano ploščo iz poliranega betona, talnih oblog še ni bilo v stavbi, zato je bila škoda manjša. Zaradi poplave je lastnik izgubil nekaj električnih orodij, zavarovalnica pa je pokrila stroške zamenjave oblog, izolacij in energijo za sušenje. Premaz, ki ga je izvajalec nanesel na OSB plošče, da bi preprečil uhajanje zraka skozi plošče pa je zaradi vodoodbojnosti rešil konstrukcijo, saj bi vlaga lahko zaradi kapilarnosti prodrla mnogo višje.
Vpihovalne izvrtine so zaprli s čepi in prelepili z zaplatami tesnilne samolepilne folije |
Rezanje, sušenje in zamenjava
Popravilo so začeli z odrezom notranjih ploskev nad višino do katere je pritekla voda. Notranja obloga sten je bila izvedena z armiranimi mavčnimi ploščami, zato je delo hitro napredovalo. Sledilo je odstranjevanje vseh vrst mokre izolacije. Delno so bili to namočeni kosmiči celulozne izolacije, delno pa izolacija iz kamene volne. Prekatne stene so izrezali, da je bilo možno odstraniti ves namočen material. Vmes so stavbo in prekate dodatno prezračevali in ogrevali, da je izhlapelo čim več vlage.
Nazadnje so nanesli tesnilni premaz, vstavili zadnjo plast kamene volne in zaprli steno z mavčnimi ploščami |
Te odprtine so naknadno zaprli s pokrovi, v katerih se je nahajala izvrtina za vpihovalno cev za izolacijo. Nato so izvedli plihovanje kosmičaste izolacije, ter zaprli in zatesnili še vpihovane luknje. Popravilo, sušenje in vstavljanje nadomestne izolacije so bili razmeroma hitro zaključeni, kljub temu pa si lastnik ne želi nove poplave. Mogoče pa bo v bodoče potrebno v tla pasivnih stavb vgraditi odtok z zamaškom, da bi lahko preprečili škodo ob poškodbah vodovodne instalacije, kdo ve.
