Bil je inženir v letalski industriji, ki je med drugim izvajal tudi meritve na raketnih saneh za preizkušanje vpliva pospeškov in pojemkov na človeško telo ter razvijal opremo za izstreljevanje pilotov iz ogroženih letal. V svojih opažanjih je opisal tudi nepredvidene dogodke, ki so se zgodili, kljub temu, da so tehniki pred tem predvideli popolnoma vse. V poročila je vpletal svoje znane duhovite opombe, saj se sosledja nenavadnih dogodkov ni dalo razložiti z logičnim sklepanjem o vzroku in posledic
 |
Trenutno je največji pretres na svetovnem energetskem in političnem področju povzročila nesreča v japonski nuklearki. Imela bo daljnosežnejše posledice, kot je kazalo na prvi pogled. Nesreča je tudi presenečenje za vse udeležene, saj so pred tem predvideli vse, da se kaj takega nebi moglo zgoditi. V resnici pa so vse tri nesreče novejšega časa (Sellafield, Černobil in Fukushima) bile za upravljavce prav tako presenečenje, torej dogodek, ki se nebi smel zgoditi in v scenariju možnih okvar ni predviden. Čisto v skladu z Murphyem – četudi ni mogoče, da bi se zgodilo kaj slabega, se bo zgodilo.
To je samo še en v vrsti dokazov, da tehnologije ne obvladujemo. To dobro vedo tudi zavarovalnice, saj nobena nuklearka na svetu ni zavarovana za primer nesreče in posledic, ki jih lahko povzroči. Nobena nuklearka na svetu tudi nima rešenega vprašanja odlaganja radioaktivnih odpadkov. Hkrati pa nobena nuklearka na svetu ni zgrajena z denarjem privatnih investitorjev, čeprav se dobički stekajo v privatne žepe. Vse so zgrajene z denarjem davkoplačevalcev, zaslužek pa si večinoma delijo ozke skupine ljudi. In ker je tako, so najbolj zanimive stare in amortizirane nuklearke, ker takrat prinašajo največ denarja. Povprečna nemška nuklearka na dan proizvede za 1,2 milijona evrov elektrike, zato je bitka za podaljševanje dobe delovanja v Nemčiji tako burna. Pri tem so napovedani »stresni testi« samo dodaten nateg, saj bodo nadzorniki premetavali samo gore papirja, kar z resnično varnostjo starih naprav, nima nobene povezave. Tudi stalno omenjanje moderniziranja starih nukleark, s čimer hočejo opravičiti podaljšanje delovanja, je bolj podobno lišpanju starega avta. Lahko ga še tako lakiramo, dodajamo varnostne naprave in boljše luči, v osnovi bo ostal stara in vedno bolj nevarna cestna škatla.
V japonskem primeru so vsi ukrepi in informacije filtrirani zaradi interesov podjetja, ki je lastnik objekta, zdravje prebivalcev, zastrupljenost zemlje, vode in morja niso njihov problem. Pri tem vodstvo podjetja brez trohice slabe vesti pošilja slabo opremljene delavce reševat elektrarno. Ko vidim v gumijaste škorenjčke in polivinilaste vrečke povite delavce, se mi dvignejo lasje na glavi. Pri nas ima vsak ribič doma boljšo opremo. Dodaten dokaz nevarnosti in samozaverovanosti japonskih energetskih lobijev je ta, da jim je uspelo na ozkem in podolgovatem otoku zgraditi več daljnovodnih sistemov, ki jih med seboj ni možno povezati, saj delujejo na različnih frekvencah. S tem energetska podjetja brezobzirno varujejo svoja vplivna področja in zato pri desetinah delujočih nukleark na jugu države, elektrike ni možno poslati v severne predele, kjer jo primanjkuje.
Nuklearna tehnologija je eden od vrhuncev sodobne tehnike, po možnih nevarnostih in posledicah pa neprimerljiva z vsem, kar smo do sedaj izdelali. Človekov vstop v nuklearno jedro in jedro celice sta očitno presegla zmožnosti obvladovanja obojega. Na eni strani grozi radiacija, na drugi nepredvidljive posledice gensko spremenjenih organizmov. Tehnologija je krasna, deluje odlično, samo mi je ne obvladujemo. Pri obeh se pojavi še žalostno spoznanje, da je lahko naše življenje in življenje naših otrok odvisno od tega, kam trenutno piha veter.
Nuklearke v sebi skrivajo še eno nevarnost, ki je na prvi pogled banalna. Ko delujejo, teče sistem tako gladko, tiho, mirno in sam od sebe, da se posadke, ki jih vodijo, počasi uspavajo. Če pa uspe, da delovanje z nekaj sreče pripeljemo do srečnega konca, sledi razgradnja. Radioaktivnim elementom je potrebno preprečiti vstop v biosfero in to za dolga tisočletja. Skladišča je potrebno tisoče let vzdrževati, varovati, stalno preprečevati netesnosti. Kar pomeni, da je cena razgradnje ene nuklearke neskončna! Iz krogov ljudi, ki so blizu vzvodom moči in odločanja slišim, da drugi blok naše nuklearke v resnici že stoji, samo mi ga še ne vidimo.
In sedaj pridemo do bistva problema. Glavni izgovor za pospešeno gradnjo nukleark je ravno rastoča energetska lakota človeštva, tako nam vsaj pridigajo. Da bi preprečili energetskim lobijem da z izotopi ali toplogrednimi plini na tak ali drugačen način popolnoma raztrgajo planet, je prva zapoved varčevanje z vsemi vrstami in oblikami energije. To zajema uporabo samo okolju prijaznih tehnologij, uporabo naprav z najvišjimi možnimi izkoristki, in kar je najtežje, spremembo načina obnašanja mene in vseh nas.
