Slabi izkoristki delovanja sodobnega človeka, od pridelave hrane do avtomobila, so pravi vzrok za današnje težave, ki smo jih povzročili sami. Zato je tudi od izbire načina prevoza odvisno, kam nas bo pripeljalo naše delovanje, v okoljsko vzdržen jutrišnji svet ali v obdobja ponavljajočih in vedno hujših kriz.
Hoja – 95% izkoristek
Ljudje so bosonogi prehodili vse kontinente, kar pomeni, da na tem planetu ni nobene razdalje, ki je nebi mogli prehoditi. Hoja je najbolj gospodaren način potovanja, saj za gibanje potrebujemo samo hrano in vzdržljivo obuvalo. Izkoristek hoje sodobnega človeka je enak kot izkoristek njegovih prednikov in je daleč najvišji od vseh znanih načinov potovanja.
Prevoz z vprego – 82% izkoristek
Po izumu kolesa je sledil izum voza, ki so ga vlekle živali. Posledica povečane hitrosti potovanja je pospešeno poseljevanje vseh delov planeta. Izum voza je med drugim sprožil tudi pospešeno sekanje gozdov, prekomerno rejo živine, rudarstvo in nastanek sodobne industrije. Sočasno se začne tudi pospešeno onesnaževanje okolja, ki je bilo pred tem obdobjem zanemarljivo majhno.
Bicikel – 70% izkoristek
Kolo omogoča enega od najuporabnejših načinov prevažanja človeka in ga je potrebno posebej poudariti, saj bi ga, po 50 letih zanemarjanja, morali začeti spet množično uporabljati. V času pospešenega onesnaževanja zraka omogoča zmanjševanje škodljivih vplivov sodobnih prevoznih sredstev, zlasti v gosto naseljenih področjih. Pred drugimi načini prevoza ima izjemne prednosti, je razmeroma hiter, tih, ne potrebuje fosilnega pogona, je poceni, enostaven in uporaben, ugodno vpliva na zdravje uporabnikov, ni nevaren ljudem in živalim, zasede malo prostora, vožnja z njim pa je sproščujoča.
 Treniran človek je tekalni stroj ki po vzdržljivosti prekaša vse kopenske živali |
Javni transport – 40% izkoristek
Glavna prednost javnega transporta pred osebnim prevozom z avtomobilom je prevoz večjega števila ljudi ali tovorov z enega mesta na drugega. Izkoristek bi lahko še povišali z bolj množično uporabo in uvajanjem inovativnih pristopov.
Motorno kolo – 20% izkoristek
Motocikel ima samo malo višji izkoristek kot osebni avto, hkrati pa vozniku nudi veliko manjše udobje in nižjo potovalno varnost, zato je tudi s tega stališča njegov izkoristek presenetljivo slab. Tako slab izkoristek bi uporabnike moral prisiliti v razmislek, ali nebi bilo pametneje presedlati na kolo.
Avto – 13% izkoristek
Po stotih letih razvoja avtomobila je izkoristek tega vozila kljub temu ostal sramotno nizek in je celo višji, če vozilo ni polno zasedeno. Mnogi se sprašujejo, kako je to mogoče, če pa je poraba goriva povprečnega sodobnega avtomobila vedno manjša. Kriva je lastna teža vozila, ki pa v resnici stalno raste. Ponujajo nam vedno močnejša, hitrejša, udobnejša in varnejša vozila, za njihovo izdelavo pa porabimo vedno več surovin in energije. Zato vzrok za povečan izpust CO2 ni poraba goriva temveč proizvodnja avtomobilov. Kupci pa v želji po razkazovanju ne znajo več določiti, kakšen avto v resnici potrebujejo. Če bi napredek v avtomobilski industriji tekel enako hitro kot na področju elektronike, bi morala biti cena današnjega avta 45 dolarjev, hitrost 16 milijonov kilometrov na uro, poraba pa 0, 00003 litra na 100 km. Tudi zato je premislek o tem, kakšno vozilo bomo izbrali za naslednjo pot, ki jo moramo opraviti, tako pomemben.st
