Zakaj je raba energije v nekaterih večstanovanjskih objektih
50% višja kot v drugih primerljivih objektih?
Z uvedbo subvencij za učinkovito rabo energije v obstoječih
večstanovanjskih objektih, ki jih razpisuje Ministrstvo za okolje in prostor,
Sektor za aktivnosti URE in OVE, so se začeli sistematično zbirati tudi podatki
o rabi energije v stavbah. Ti podatki omogočajo analizo izvedenih ukrepov ter
primerjavo rabe energije med posameznimi objekti. Ko rabo energije prevedemo na
letno rabo kWh/ m2 stanovanja, lahko stanovanja med seboj primerjamo po njihovi
energetski učinkovitosti. Isti namen imajo energetske izkaznice, ki so že
obvezne, vendar jih žal zaradi zamude pri sprejemu pravilnika o njihovi izdaji
še ni možno uradno naročiti.
Lep primer razlik v rabi energije v posameznih
večstanovanjskih objektih je prikazan v spodnji tabeli. Gre za primer večstanovanjskih
objektov na Sladkem Vrhu, kjer upravnik že vrsto let sistematsko nadzoruje in z
različnimi ukrepi zmanjšuje rabo energije potrebne za ogrevanje prostorov. Le
ta se je v povprečju zmanjšala za dobrih 30 odstotkov.
 Vir: Franc Perko s.p., Sladki V |
Razlike ostajajo
Še vedno pa obstajajo velike razlike v rabi energije med
posameznimi objekti. Najučinkovitejši je najmanjši objekt v nizu primerljivih
objektov objekt 4, ki je v kurilni sezoni 07/08 porabil 61 kWh/m2, medtem ko
sta objekta 5A in 6 porabila 94 kWh/m2. Objekt 4 ima samo 4 stanovanja tako, da
ni težav s hidravličnim uravnoteženjem, kot se to dogaja pri večjih objektih.
Žal pa zaradi svoje majhnosti ni upravičen do povračila stroškov za investicije
v učinkovito rabo energije, ki so predvidene za objekte z več kot osmimi
stanovanji.
Znano je, da so za majhno porabo energije v prvi vrsti
potrebni dobra izolacija zunanjih sten in strehe, dobro zatesnjena okna, pomaga
pa tudi plačevanje energijo po dejanski rabi. Manj pa je znano, da sta enako pomembna
natančna regulacija temperature in hidravlično uravnoteženje ogrevalnega
sistema. Samo 1oC višja temperatura v prostoru pomeni namreč 5% do 8% večjo porabo
energije.
Rešitev so termostatski ventili s hidravličnim
uravnoteženjem
Ko izoliramo zunanje stene objekta, s tem bistveno znižamo
toplotne izgube in potrebe po toploti, a se poraba energije ne zmanjša sorazmerno
s toplotnimi izgubami. Zakaj? Glavni razlog je nezmožnost prilagajanja
ogrevalnega sistema novim, manjšim zahtevam po toplotni energiji. V nasprotju z
individualnimi hišami, kjer potrebe po toplotni energiji sami prilagodimo novim
potrebam, v večstanovanjskih objektih ni tako. Objekte se vedno ogreva glede na
zahteve najbolj »zahtevnega« stanovanja, ki je navadno najbolj oddaljeno od
vira toplote. Tako tudi ob novi izolaciji ostane dovodna temperatura ogrevne
vode previsoka, obtočna črpalka pa deluje na enaki, navadno največji hitrosti. Rešitev
tega problema ni v nadaljnjem povečevanju moči črpalk in zviševanju temperature
dovoda, temveč v vgradnji termostatskih radiatorskih ventilov in izvedbi
hidravličnega uravnoteženja. To so naredili na objektu 5CČ, kjer so poleg nove
fasade vgradili tudi termostatske radiatorske ventile s hidravličnim
uravnoteženjem.
Ti ukrepi prinesejo visoke
prihranke pri energiji in pomenijo odlično naložen denar. Vgradnja termostatskih
radiatorskih ventilov in hidravlično uravnoteženje ima namreč povprečno interno
stopnjo donosa nad 30 odstotkov, poleg tega je to v nasprotju z vlaganji v
delnice in sklade bistveno varnejša naložba.
Primerne le termostatske glave, polnjene s plinom
Ker obstaja velika razlika med različnimi izvedbami
termostatskih radiatorskih ventilov, velja omeniti, da je vlada lani sprejela
pravilnik o učinkoviti rabi energije, ki zahteva vgradnjo natančnejših termostatskih
radiatorskih ventilov s proporcionalnim območjem 1K. To pomeni, da se mora
termostatski radiatorski ventil premakniti iz popolnoma odprte v popolnoma
zaprto lego, ko se temperatura v prostoru spremeni za 1K, recimo iz 20oC na 21oC.
Temu pogoju zadostijo termostatske glave, ki so polnjenje s plinom in imajo
veliko ojačanje. Tiste, polnjene z voskom so bistveno manj natančne in zato
neprimerne za vgradnjo v stanovanjske objekte.
Ne dopustimo, da nas prehiti nova kurilna sezona
Po novem pravilniku je obvezno tudi hidravlično
uravnoteženje ogrevalnih sistemov. Če imamo vgrajene termostatske radiatorske
ventile, ki nenehno spreminjajo pretok v sistemu, se morajo temu prilagajati
tudi elementi za hidravlično uravnoteženje. Tehnično in cenovno je edina
smiselna rešitev vgradnja samodejnih ventilov za hidravlično uravnoteženje
oziroma regulatorjev diferenčnega tlaka na dvižne vode. Znanja o teh sistemih
je v Sloveniji dovolj, saj imamo v Ljubljani tovarno Danfoss Trata, ki je
največji svetovni proizvajalec in razvijalec ventilov za samodejno hidravlično
uravnoteženje ogrevalnih sistemov v večstanovanjskih objektih. Zaposlujejo več
kot 240 ljudi, od tega 10 razvojnih inženirjev, ki se ukvarjajo samo s to
tematiko.
Tehnologija je torej dobro poznana, naša naloga pa je, da
zahtevamo od upravnika, da uvrsti naložbo v termostatske radiatorske ventile in
hidravlično uravnoteženje, s tem pa optimiziranje centralne regulacije, kot
prioriteto v načrt investicij še pred novo kurilno sezono 2009/2010.
