Zeleni viri energije in omejevanje podnebnih sprememb

Leto 2016 se je izkazalo za leto temperaturnih rekordov. Arktični led se je topil hitreje kot kdaj koli prej, priča smo čedalje bolj zelenim zimam ter daljšim vročinskim obdobjem poleti. Ameriški znanstveniki so leto 2016 razglasili za najtoplejše, odkar opravljajo meritve. Ameriška univerza Rutgers spremlja 20 lokacij po vsem svetu z eksponentnim dvigom morske gladine, ki so posledica podnebnih sprememb. Poroča o ekstremnih posledicah iz 20. stoletja, ko se je morska gladina dvignila kar za 30 cm, brez globalnega segrevanja pa bi lahko ta bila polovico manjša. Agencija Republike Slovenije za okolje  (ARSO) je nedavno poročala o porastu temperature v Sloveniji, ki odstopa od globalnega povprečja, prizemna plast ozona naj bi se v Sloveniji ogrela za okoli dve stopinji C. Leta 2015 se je na podnebni konferenci v Parizu 195 držav dogovorilo o prvem globalnem, pravno zavezujočem sporazumu o podnebju, ki pomeni velik premik v boju proti podnebnim spremembam. Veljati naj bi začel 2020, Slovenijo pa ta zavezuje, da do leta 2030 izpuste toplogrednih plinov zmanjša za 15 %.  

Kako varčni smo z energijo v Sloveniji

 V gospodinjstvih porabimo več kot 80 % energije za ogrevanje (62%) in pripravo tople vode (19,5 %), preostalih 20 % energije porabimo za delovanje gospodinjskih aparatov, kuhanje in razsvetljavo. Vire energije za gospodinjstva še vedno predstavlja v največjem deležu lesna biomasa (35 %), električna energija je ob tem drugi največji vir (23,5 %). 21,5 % energije pridobimo iz naftnih proizvodov, 9,6 % iz zemeljskega plina, ter samo 2,3% iz obnovljivih virov energije (sonce). Primarna poraba energije v Sloveniji na prebivalca znaša 113 kWh dnevno, končna raba energije, ki ne upošteva izgub pa slabih 82 kWh na dan.

Kljub porastu čistejših ogrevalnih sistemov je zrak v Sloveniji še vedno onesnažen

ARSO za zadnji dve zimi  navaja presežene vrednosti 24-urnih mejnih koncentracij nevarnih PM10,  ki so posledica onesnaževanja zaradi ogrevanja in prometa. Za varovanje zdravja ljudi je določena zgornja koncentracija nevarnih delcev PM10 na vrednost 50 µg/m3 in je lahko presežena največ 35-krat v koledarskem letu.  Zadnji dve zimi smo več kot 35-krat v letu zabeležili presežene vrednosti delcev PM10 v  številnih slovenskih mestih; Ljubljani (2 merilna mesta), Mariboru, Celju, Murski Soboti, Novem mestu, Zagorju in Hrastniku.

Na podnebni razvrstitveni lestvici RS na 16. mestu

Letos je v obravnavi glavno orodje Evropske komisije za spopadanje s podnebnimi spremembami. Gre za uredbo o delitvi naporov, ki zajema 60% vseh emisij v EU. Ta določa zavezujoče nacionalne cilje za zmanjšanje emisij med letom 2021 in 2030  v sektorjih, ki niso vključeni v evropsko shemo trgovanja z emisijami (promet, stavbe, kmetijstvo in odpadki). Podnebna razvrstitvena lestvica daje vpogled v stališča posameznih držav članic ter na podlagi indeksa uvršča države med tiste, ki se zavzemajo za okrepitev uredbe in tiste, ki jo želijo oslabiti. Slovenija se je uvrstila na 16. mesto.

Na Ministrstvu za okolje in prostor pojasnjujejo, da je Slovenija v primerjavi z višje uvrščenimi, prejela nižje število točk predvsem v tistih delih stališča, ki se nanaša na metodologijo za izračun začetne vrednosti, na možnost uporabe neto odvzemov iz sektorjev LULUCF in na končni cilj. Pojasnijo, da je do pomembnejšega odstopanja prišlo le pri vsebini, ki obravnava možnost koriščenja neto odvzemov iz sektorjev LULUCF.  RS sledi cilju, da bi se pri določitvi referenčne vrednosti in s tem pri obračunavanju odvzemov ter emisij, upoštevalo tudi trajnostno gospodarjenje z gozdovi v preteklosti. Nepriznavanje teh odvzemov,  je nesprejemljivo, povedo na ministrstvu. Podobno menijo Finska, Češka, Slovaška, Litva, Bolgarija, Romunija, Latvija, ki so na lestvici v večini uvrščene za Slovenijo. Ne želimo si slabitve Uredbe o porazdelitvi naporov, saj podpiramo večino predlogov Evropske komisije, ki je pri snovanju uredbe upoštevala okoljsko integriteto, vidik pravičnosti in solidarnosti ter vsebino podpisanega Pariškega sporazuma. Predlagamo ustrezne predloge sprememb Uredbe o porazdelitvi bremen. Da je Slovenija med podnebno bolj prizadevnimi državami članicami, kažejo zadnji podatki o emisijah toplogrednih plinov v sektorjih izven sistema EU ETS; v letu 2015 so te za 11 % nižje od zastavljenega letnega cilja, pojasnijo rezultate na ministrstvu.

Nove finančne spodbude za sončne elektrarne

Pred petimi leti smo beležili izjemno rast sončnih elektrarn. Nameščenih je bilo cca. 82.000 m2 fotovoltaičnih modulov, ki letno skupno proizvedejo 29.000 MWh električne energije; predviden cilj, iz leta 2010 pa je bil za to obdobje veliko bolj optimističen, vgradili naj bi vsaj 200.000 m2 modulov.

Na Eko skladu, ki letos prvič odpira finančne spodbude za sončne elektrarne za gospodinjstva, smo preverili pogoje. Javni poziv določa več pogojev za dodelitev nepovratne finančne spodbude, med ključnimi pa je, da nazivna moč sončne elektrarne ne sme presegati 11 kVA, oz. kW. Vlagatelj mora biti občan, naprava pa mora biti namenjena samooskrbi gospodinjstva z električno energijo, ter skladna z zahtevami iz soglasja za priključitev sončne elektrarne. Vlogo, je potrebno oddati še pred izvedbo naložbe,  rok za zaključek naložbe lahko traja 15 mesecev. Najkasneje v 60 dneh po predložitvi vseh zahtevanih dokazil o zaključku naložbe (le-ta mora vlagatelj predložiti najkasneje v dveh mesecih po izteku navedenega 15-mesečnega roka) bo Eko sklad spodbudo izplačal, pojasnjujejo na Eko skladu.

Samooskrba z električno energijo

Ker Slovenija podpira predlog poenostavitve administrativnega postopka za pridobitev dovoljenja za priključitev OVE naprav in ustanovitev enotne kontaktne točke, ter predlog Evropske komisije glede samooskrbe z električno energijo smo na Ministrstvu za infrastrukturo poizvedeli ali lahko pričakujemo, da bo Uredba za samooskrbo z električno energijo gospodinjstvom trajno in enakovredno po vsej državi omogočala, da bodo ta lahko po sistemu neto meritev brez težav prešla na proizvodnjo elektrike iz lastnih sončnih elektrarn ter ali sedanje stanje elektro energetskega omrežja dopušča masovnejši priklop mikro sončnih elektrarn.

Pojasnili so nam, da je trenutno uveljavljen model samooskrbe po Uredbi o smooskrbi z električno energijo iz OVE namenjen spodbudi gospodinjstev in malih poslovnih odjemalcev k investicijam v napravo za samooskrbo in s tem povečanjem skupnega deleža OVE. Ker ima Slovenija pretežno celinsko podnebje s štirimi letnimi časi, je uvedeno neto merjenje na letni ravni, saj se tako investicija v napravo za samooskrbo vsaj malo hitreje povrne in je ukrep zanimiv za investitorje (še vedno pa je skoraj 2-krat daljša kot so evropske smernice). Ne glede na to, lahko gospodinjstvo porabi od 20 – 30 % lastno proizvedene energije takoj na kraju samem, brez da bi jo oddajal v omrežje, mali poslovni odjemalci, katerim opravljanje dejavnosti pa sovpada s proizvodnjo, pa imajo bistveno višji delež takojšnje samooskrbe.

Z neto merjenjem proizvedene električne energije se gospodinjstvom obeta tudi shranjevanje

Za zvišanje deleža samooskrbe pri gospodinjstvih bo potrebno dograditi hranilnik energije (70 – 80 % samozadostnost), ki pa je trenutno zaradi cene še nezanimiva investicija. S padanjem cen in morebitno investicijsko spodbudo države (nekatere države to že izvajajo) pa bodo investitorji svoje že obstoječe naprave za samooskrbo nadgradili z vgradnjo hranilnika, nove sončne elektrarne pa bodo hranilnik imele prigrajen že v osnovnem paketu. Hranilniki bodo podpora tako gospodinjstvom kot tudi omrežju, saj se bo energija skladiščila, oziroma porabljala glede na trenutne potrebe omrežja. Zato se gospodinjstva ne bodo odklapljala od omrežja, svoje hranilnike bodo lahko polnili ponoči, ko je cena električne energije nižja, ali pa se bodo ti polnili preko dneva, če bodo v omrežju viški.

Med drugim so na ministrstvu pojasnili, da je uredba o samooskrbi z električno energijo iz OVE eden od prvih korakov do tranzicije energetskega sistema. Samooskrbo na individualnem nivoju, nivoju večstanovanjske stavbe, oziroma lokalne skupnosti spodbuja tudi novela Direktive OVE ta pa je brez hranilnikov energije možna le do neke mere. V primeru izkoriščanja energije sonca, bodo hranilniki v gospodinjstvih morali biti dimenzionirani tako, da se bo v njih dalo shraniti toliko energije, kolikor je gospodinjstvo porabi preko noči. Hranilnike bo potrebno namestiti tudi na nivoju transformatorske postaje, prav tako pa bodo baterije v električnih  avtomobilih služile za hranjenje energije.  Navajajo, da je ob tem pomembno upoštevati, da se cena hranilnikov električne energije vsake tri leta razpolovi, z vgradnjo hranilnika  pa si s tem občani povečajo svojo energetsko  neodvisnost in zmanjšajo strošek električne energije.

Cilj je pametno omrežje in prilagajanje trenutnim potrebam

Bodoče energetsko omrežje bo veliko bolj dinamično in »pametno«, saj se bodo vsi proizvajalci in porabniki morali prilagajati trenutni potrebi po električni energiji v omrežju. To bo možno s pametnimi napravami in komunikacijo med njimi. Seveda pa bo prilagajanje posameznika potrebam omrežja (npr. v gospodinjstvu se bo pralni stroj vključil šele takrat, ko bo višek energije v sistemu ali pa bo naprava za samooskrbo proizvajala manj, če ne bo potrebe v omrežju po energiji), moralo biti primerno ovrednoteno, kar tudi predvidevajo akti iz Zimskega paketa. Način izvedbe ukrepa samooskrbe  je v tej razvojni fazi najbolj ustrezen. S takim načinom smo z najmanjšim finančnim vložkom države spodbudili posameznike k vlaganju lastnih sredstev v OVE, kakor tudi dvignili zavest posameznika k spremembi obnašanja glede rabe energije.

 Poleg spodbujanja uporabe OVE je potrebno ljudi ozaveščati tudi k učinkovitejši rabi energije. Ko se bo število naprav za samooskrbo povečalo do te mere, da bo izpad omrežnine zaradi načina obračunavanja energije, kot je trenutno predpisan, vplival na delovanje elektrodistribucijskih podjetij (premalo sredstev za vzdrževanje omrežja), bo treba ukrep drugače zastaviti. Trenutno je bil izpad omrežnine za lani priključene naprave za samooskrbo skupne moči 1,1 MW, 25.000 €, kar znaša 0,0042 % od skupno pobrane omrežnine. Torej imamo še nekaj časa in kapacitet prostih za samooskrbo, brez da bi to ogrožalo delovanje distribucijskega omrežja.

V predlogih aktov Evropske komisije je zapisano, da mora biti aktivni odjemalec (to pomeni da ta odjemalec električne energije tudi sam prispeva energijo v omrežje) deležen obračuna omrežnine posebej za oddano in posebej za prejeto energijo na transparenten, nediskriminatoren način ter glede na dejanske stroške imeti obračunano tudi ustrezno višino prispevka omrežnine. Kar pomeni, da bo aktivni odjemalec, če bo s svojo napravo za samooskrbo in svojim prilagajanjem porabe energije v gospodinjstvu pripomogel k stabilnosti delovanja električnega omrežja, za to prejel celo finančno nadomestilo, ki bo lahko višje od stroška za omrežnino, pojasnjujejo na Ministrstvu za infrastrukturo.

Fosilna goriva so v Sloveniji eden glavnih virov pri proizvodnji električne energije

Evropska komisija je konec leta 2016 dala v obravnavo t.i. »Zimski paket«, pri čemer gre za več zakonodajnih uredb in direktiv, katerih osnovni cilj je zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov. Eden od dokumentov je tudi novela Direktive o pospeševanju uvajanja obnovljivih virov energije (v nadaljevanju: Direktiva OVE), ki se trenutno usklajuje med državami članicami in Evropsko komisijo, kjer je določen skupni cilj EU in sicer 27% OVE v bruto končni porabi energije do leta 2030, povedo na Ministrstvu za infrastrukturo.

Prvi cilj, ki ga moramo doseči do leta 2020 je 25 % OVE v bruto končni porabi energije, kar pomeni, da bo treba umestiti v okolje in prostor, ter priključiti v slovenski energetski sistem nove velike in male hidro elektrarne, kot tudi vetrne elektrarne. Nobenega vpliva na okolje in prostor pa nima namestitev fotovoltaičnih panelov na strehe obstoječih stavb, za izkoriščanje brezplačne energije sonca. Tako pridobljena energija bi se prvenstveno porabila za pokrivanje lastnih potreb po električni energiji na kraju samem – samooskrba, viški pa bi bili oddani v omrežje. Tudi z zamenjavo starih ogrevalnih naprav na fosilna goriva s toplotnimi črpalkami, bi se delež fosilnih goriv zmanjšal.

Največja potreba po fosilnih gorivih se kaže v prometu, kjer bi morali povečevati prisotnost bioplina, oziroma drugih biogoriv (večja vozila za prevoz tovora in potnikov), ter osebnih električnih avtomobilov.  Na kakšen način in kako hitro se bo Slovenija »otresla« fosilnih goriv pa je vsebina novega Energetskega koncepta Slovenije, ki je trenutno v pripravi in bo v kratkem dan v javno obravnavo. Temeljni cilj energetske politike je zagotoviti zanesljivo oskrbo z energijo na trajnosten način, pri čemer bodo ključne prioritete povečanje energetske učinkovitosti, postopna sprememba strukture proizvodnih virov, trajnostna proizvodnja energije, povečanje deleža obnovljivih virov in zmanjšanje uvozne odvisnosti zaradi fosilnih goriv. Hitrost zmanjševanja odvisnosti od fosilnih goriv je stvar družbenega in tehnološkega razvoja ter finančnih sredstev države, katere je potrebno nameniti razvoju in spodbudi uvajanja čistejših tehnologij, menijo na pristojnem ministrstvu.