S pametno investicijo lahko občutno zmanjšate stroške ogrevanja

Vsi tisti, ki za ogrevanje uporabljajo energetsko manj učinkovite energente in ogrevalne sisteme (npr. kotle za kurilno olje in utekočinjen naftni plin ali električne radiatorje), lahko s premišljeno investicijo v eno izmed sodobnih ogrevalnih tehnologij ustvarijo dolgoročni prihranek, izboljšajo kakovost zraka in najpomembneje –  dosežejo zmanjšanje stroškov ogrevanja.

Velik vpliv na povečano rabo energije ima ogrevalni sistem, pri katerem v Sloveniji prevladujejo stari ogrevalni sistemi z nizkimi izkoristki in posledično večjo porabo energije kot je to potrebno. Prav zato je zamenjava starejših ogrevalnih sistemov z novimi velika priložnost za povečanje energetske učinkovitosti.

Pri odločitvi za zamenjavo energenta in ogrevalnega sistema je pri ponudnikih in energetskih svetovalcih najprej potrebno natančno preveriti začetne izdatke investicije in letne stroške goriva med obratovanjem sistema. Ni namreč vseeno, ali vas ogrevalni sistem že na začetku stane 3.000 ali 10.000 evrov. Primerjava investicijskih stroškov in cene energentov kažejo, da je odločitev za preklop na zemeljski plin v tem primeru med najugodnejšimi rešitvami.

Zemeljski plin je med vedno bolj prepoznanimi ogrevalnimi sistemi in energenti, katerega cena se je v zadnjih letih občutno znižala. Tehnologije na zemeljski plin omogočajo nadpovprečne izkoristke, investicija v kondenzacijsko plinsko peč pa je do trikrat nižja kot pri ostalih ogrevalnih sistemih. Prav zato ima zemeljski plin najkrajšo dobo vračanja, saj se investicija prehoda na zemeljski plin »na ključ«, tj. okrog 3.000 evrov dalje za stanovanjsko hišo, vrne od dveh let dalje.

Poleg tega pri uporabi zemeljskega plina nastaja zanemarljiva količina prašnih delcev ter bistveno manj emisij kot pri ostalih fosilnih gorivih. Njegove prednosti so najbolj izrazite v povezavi z učinkovitim ogrevalnim sistemom kot sta kondenzacijski kotel ali plinska toplotna črpalka, zaradi česar se zemeljski plin uvršča med okoljsko najprimernejše energente. Tega se zavedajo tudi številni uporabniki, katerih število v Sloveniji iz leta v leto raste – danes jih je že okrog 130.000 v 82 občinah.