Velike današnje planetarne teme so onesnaženost vode, plastika v morjih, ogljikov dioksid in pregrevanje planeta. Slišimo še o onesnaženosti zraka z drobnimi delci, premalo pa o vplivu, ki ga ima na človeštvo.
Po podatkih svetovne zdravstvene organizacije danes vsak osmi prebivalec planeta umre zaradi posledic onesnaženega zraka. Leteči delci prosto prehajajo preko mej držav in kontinentov, zato je globalni razvoj čistih energij in tehnologij tako pomemben.
 |
Rastoče energetske potrebe povzročajo rast porabe vseh energentov. Glavni onesnaževalci so še način življenja, avtomobilski in letalski promet ter proizvodnja elektrike iz premoga. Mešanica delcev, plinov, aerosolov, hlapov, saj in elektrofiltrskega pepela pa je smrtonosen koktajl za vsakega osmega zemljana. Delci so lahki, zato dalj časa krožijo v ozračju. V pljučnem tkivu pa povzročajo spremembe, ki se po daljšem času lahko spremenijo v resne zdravstvene težave. Delci so tako drobni, da brez težav vstopajo v krvni obtok in vplivajo tudi na druge organe, zlasti na srce.
Posledice so ogroženo zdravje, psihična in finančna obremenitev svojcev ter zdravstvenih sistemov držav. Hospitalizacija, dolgotrajno zdravljenje, zdravila, odsotnost z delovnih mest in povečanje števila zdravstvenega osebja so stroški, ki jih mnogi sistemi dolgoročno ne bodo mogli prenesti. Angleži trdijo, da je lani samo v Londonu 1300 prebivalcev prezgodaj umrlo zaradi onesnaženja, v vsej državi pa 29.000.
Način na katerega danes deluje gospodarstvo, lahko najbolje ilustrira primer Volkswagen. Zaradi dobičkov in čim manjših vlaganj se podjetja lotevajo prevarantskih tehnik, vpliv na ljudi in okolje pa jih ne zanima. Ta primer je samo vrh ledene gore, saj se zlasti podjetja za proizvodnjo energije obnašajo enako. Nekatera so tako močna, da prilagajajo politiko vlad, dobre primere takega vpliva pa najdemo tudi pri nas.
Na področju prometa je stanje še najbolj vidno. Bleščeča limuzina, ki vozi pred nami se v trenutku pospeševanja spremeni v vulkan črnega dima nezgorelih delcev dizelskega goriva, ki ga nato podihamo vsi, ki vozimo v vrsti za njim. Na stotisoče takšnih vozil je resna grožnja, saj so motorji in filtri z vsakim gibom bata starejši in zato vedno večji onesnaževalci. Proizvajalci dizelskih avtomobilov očitno ne morejo uspešno zajeziti tega onesnaževanja, zato se bo najprej potrebno vprašati, kakšen je pravi smisel dizelskih pogonov, ki so dražji, težji in bolj komplicirani od bencinskih.
Čiščenje dimnih plinov termoelektrarn je tehnično rešljivo, saj onesnaženje z delci lahko prestrežemo na enem stabilnem viru, vse skupaj je le vprašanje cene. Za milijone gibljivih vozil pa taka rešitev ne pride v poštev, potreben je popoln prestop na nove tehnologije.
Množičen vstop električnih vozil na ceste je še samo vprašanje časa in trenutno prenapihnjenih cen. Več evropskih vlad ima načrte za omrežja polnilnih postaj z vodikom, pri čemer je potrebno vedeti, da vodik ni energent ampak samo nosilec energije. V vozilih z gorivno celico bo pogonski del vozil električen, vodik bo gorivna celica spreminjala v elektriko, izpuh pa bo vodna para. Med takšna vozila spadata Hyundai Tucson in Toyota Mirai. Slednji že vozi po japonskih cestah, ima doseg 500 km in vmesni akumulator elektrike. Ta zajema energijo med zaviranjem ter jo dodaja med pospeševanjem, saj gorivna celica proizvaja elektriko enakomerno. Karoserija je posebej dodelana, da ščiti potnike, gorivno celico in rezervoar med trki, avto pa se je v vseh preizkusih pokazal za izjemno varnega.
S takšnimi vozili in prehodom na čiste tehnologije v drugih vejah industrije, bomo lahko postopoma zmanjšali onesnaženost zraka, saj drugih rešitev, razen plinskih mask, nimamo na razpolago. Med branjem tega članka smo v mirovanju naredili okrog 60 vdihov, zato je še kako pomembno, da je zrak, ki ga dihamo, čist.
