Koliko energije in denarja bomo porabili za ogrevanje v hladni zimi ali hlajenje v poletnih dneh je vprašanje številka ena vseh človeških bivališč. Glavni vzrok so rastoči stroški in grozeči okoljski scenariji. Sposobnost upiranja prehodu toplote različnih izolacijskih materialov je zato ključni podatek, ki ga potrebujemo ob odločitvi.
Čisto malo teorije
Vsi izdelki, ki jih uporabljamo v sodobnem gradbeništvu morajo pred vgradnjo prestati različne teste in meritve. Eden najpomembnejših podatkov za gradbene materiale, okna ali vrata je toplotna prevodnost. Nova oznaka je grška črka Lambda, enota pa W/mK (watt na meter Kelvin). Čim manjša je številka, ki jo ob tem navedejo, tem boljši toplotni izolator je določen material ali izdelek. Pri tem je toplotna prevodnost stekla 0,8 W/mK, plutovine 0,05 W/mK, kremenovega aerogela, ki spada med najboljše toplotne izolatorje, pa 0,003 W/mK.
 Lambda meter je zelo natančen in uporaben namizni merilec toplotne prevodnosti |
Ti podatki pa so osnova za izračun toplotne prehodnosti “U”, enota pa W/m2K, ki pove, koliko toplotne energije bo prodrlo skozi steno, strop, okno, vrata ali katerikoli drugi element, na površini 1 m2, če temperaturna razlika obeh strani elementa znaša 1°C. Na ta način s seštevanjem površin, upoštevanjem lastnosti različnih plasti in ugotavljanjem temperaturnih razlik med zunaj in znotraj, določimo toplotne izgube stavbe v hladni zimski noči.
Merjenje toplotne prehodnosti
Prodiranje toplote skozi plast izolacijskega materiala ugotavljamo s segrevanjem ene strani in merjenjem spremembe temperature na drugi strani. Pri tem upoštevamo še čas trajanja sprememb, računalnik pa prikaže rezultate v tabeli ali grafu. Pomembna je hitrost širjenja toplote, zato imajo plošče, skozi katere toplota prehaja najbolj počasi, najboljše izolacijske lastnosti.
 Hlajeni rob merilnih plošč onemogoča da bi temperatura okolice vplivala na meritev |
Druge pomembne lastnosti
Za dobro toplotno izolacijo pa samo upiranje prehodu toplote ne zadostuje. Pomembna je še odpornost na mehanske obremenitve, ohranjanje elastičnosti, tlačna trdnost, upogljivost, lastna teža in odpornost proti gnitju ali glodalcem. Sledi še odpornost na vlago, način sprejemanja, oddajanja in prehoda vlage, morebitno nabrekanje, padec izolativne sposobnosti zaradi vlaženja, ohranjanje prvotnih lastnosti v daljšem časovnem obdobju, ter seveda ognjevarnost. Vedno bolj pomembna lastnost pa je vložek energije ob proizvodnji ter možnost vračanja v naravni krog po koncu uporabe.
Stroj za merjenje
V napravo položimo kos izolacije, velik 0,5 x 0,5 m. Zgornja plošča se spusti do izolacije in nanjo pritisne z določeno majhno silo, da vzpostavi kontakt ter hkrati izmeri debelino. Pravo meritev izvajamo v sredini plošče v krogu premera 200 mm ter izključimo vpliv robov in okolice. Zgornja plošča je običajno ogrevana natančno na 15°C, spodnja pa hlajena na 5°C. Obe sta ob robovih še hlajeni, zato da se toplota iz prostora ne more širiti v preizkušanec in vplivati na meritev. Računalnik izvede meritev ter izdela protokol in rezultate, zato lahko merilnik poslužuje tudi oseba, ki ni strokovnjak za termodinamiko. S to napravo lahko merimo tudi vse druge materiale, od betona do blaga ter izolacij v razsutem stanju.
 Hlajeni rob merilnih plošč onemogoča da bi temperatura okolice vplivala na meritev |
Proizvajalci toplotnih izolacij bi morali med proizvodnjo stalno odvzemati vzorce in preverjati resnično izolativnost svojih proizvodov, kar velja zlasti za proizvodnjo Neopora ali Lambdapora, ki jih brez stalne kontrole ne moremo gospodarno proizvajati. To velja tudi za vse druge vrste izolacij iz mineralne volne ali lesnih vlaken, ki jih proizvajajo pod različnimi imeni, Agepan, Multitherm in podobne. Toplotno izolacijo vgrajujemo običajno le enkrat, ter pričakujemo, da bo svojo nalogo opravljala vso življenjsko dobo stavbe, zato je tako pomembno, da so podatki o izolacijski sposobnosti točni.
