Rast cen fosilnih goriv povečuje zanimanje za okolju in denarnici prijazne vire toplote, med njimi tudi gradnjo kotlovnic na biomaso, namenjenih daljinskemu ogrevanju. Vir energije so lesni ostanki iz slovenskih gozdov, prednosti pa so še avtomatizirano delovanje, državne subvencije in nizki obratovalni stroški.
 Kotlovnica v Metliki daljinsko ogreva del stavb v kraju |
Osnovno odločitev sprejmejo na občinski ravni, breme financiranja pa lahko prevzamejo tako imenovana ESCO podjetja (Energy Service COmpany). Ta omogočijo financiranje celotnega projekta in zagotovijo energetsko upravljanje. Daljinska ogrevanja na biomaso so zagotovo ena od boljših rešitev za zmanjševanja stroškov ogrevanja in varovanje okolja.
Sodelovanje podjetij GIA in Petrol
Izkušnje podjetja GIA izhajajo iz tipskih sistemov daljinskega ogrevanja, ki so si jih pridobili pri gradnji toplotnih postaj, sistemov in regulacij vseh večjih daljinskih sistemov v Sloveniji in drugje. Med drugim so sodelovali pri izgradnji 70 megavatne toplotne postaje ter z regulacijskimi sistemi opremili veliko manjših in velikih objektov ter tovarn. Svoje izkušnje so nato uporabili pri gradnji daljinskih ogrevanj v Gornjem Gradu, Logarski dolini, Vranskem, Ločah in Ribnici.
 Dva kotla na sekance zagotovita dovolj toplote za vse ogrevane stavbe |
S partnerjem Petrol d.d. so sodelovali pri izgradnji daljinskega sistema v Metliki, ki obsega popolnoma avtomatizirano kotlovnico, toplovod in toplotne postaje za predajo pogodbene toplotne energije. Dobavili so vse toplotne podpostaje z regulacijsko opremo. Projekt so začeli v letu 2010, ko sta 30-letno koncesijsko pogodbo podpisala Občina Metlika in Petrol, ki je nato zgradil novo kotlovnico in sistem daljinskega ogrevanja na lesno biomaso, nanjo pa priključil več stavb na tem področju.
Kotlovnica »brez posadke«
Kotlovnica deluje povsem samostojno in avtomatizirano, potrebno je le dovažati kurivo in odvažati pepel. Projekt omogoča uporabnikom daljinske toplote, da bi se lahko preklopili nazaj na svoje stare vire ogrevanja, če bi ugotovili, da jim prevzemanje toplote iz daljinskega ogrevanja več ne ustreza. V kotlovnici se nahajata dva kotla na biomaso moči 1000kW in 500kW, ter en vršni oljni kotel moči 2000kW. Vročevodno omrežje je bilo zgrajeno na novo, s predizoliranimi cevmi, ki imajo vgrajeno tudi kontrolo puščanja.
 Toplotna postaja je vezni člen med proizvajalcem in porabnikom energije |
Toplotne postaje so postavljene v kotlovnice stavb in na interne razvode posameznih hiš. Običajno delujeta samo kotla na biomaso, oljni kotel pa je samo rezerva, če bi v zelo hladnih obdobjih zmanjkovalo toplote. V kotlovnici se nahajajo še hranilniki toplote, ki omogočajo čim bolj enakomerno delovanje kotlov. Ko se poraba toplote nenadoma poveča, jo dodajajo v sistem, ko se pojavijo presežki, pa jo shranjujejo.
 Pravilno izbrana avtomatika in krmilje omogoča natančno vodenje in obračun porabljene toplote |
Obračun porabljene toplote
Nadzorni sistem krmilnikom toplotnih postaj pošilja 4-točkovno ogrevalno krivuljo, čase ogrevanja in ostale parametre, potrebne za njihovo delovanje. V 15-minutnih intervalih izvaja odčitavanje krmilnikov, istočasno pa takrat odčita tudi vse vrednosti na kalorimetru toplotne postaje. S tem je omogočeno spremljanje porabe na toplotnih postajah v realnem času in prilagajanje njihovega delovanja s spremembo temperature, toplotne moči in pretokov.
Ti podatki, ki se v pomnilnikih ves čas beležijo, so nato osnova za obračun porabljene toplote posameznega uporabnika.
Več na www.gia.si
tel.: 01 78 65 300
