Majhne delce, ki imajo premer pod 10 mikrometrov in lebdijo v zraku, prištevamo med fin prah, imenovan tudi delci PM10 (Particulate Matter). Primerjava množine prahu pred vdihom in po izdihu je pokazala, da v pljučih ostane okrog 60% delcev, kar pomeni, da smo ljudje neke vrste premični mestni filtri, ki čistimo zrak. Delci, ki so premera desetinke debeline lasu, so lahko sami po sebi škodljivi, ali pa se nanje vežejo strupene rakotvorne snovi. Skozi dihalne poti in pljuča prestopijo v kri in nato v organe in srce. Dokazano povzročajo vnetja, posledice pa so kašljanje, dihalna stiska, bolezni dihal srca in ožilja, pljučni rak in predčasne smrti.
 |
Zrak v zaprtih prostorih je praviloma veliko bolj obremenjen kot zunanji. Cigaretni dim, dišeče palčke ali sveče, kopirni stroj ali laserski tiskalnik so viri, ki notranji zrak obremenijo s finim prahom čez vse pametne meje. Od januarja 2005 pa v EU velja, da količina delcev PM10 v zunanjem zraku ne sme presegati meje 50 mikrogramov na kubični meter, to mejo pa lahko zrak v mestih preseže največ 35 dni v letu. Nato so 2007 Nemci uvedli nalepke, ki avtomobile delijo v štiri kategorije po škodljivosti, hkrati pa v več mestih določili okoljske cone, v katere lahko vstopajo samo vozila z ustrezno nalepko.
Pri nas okoljske cone še nimamo, prvo poskusno pa bomo dobili jeseni v Mariboru. Načrt so pripravili na fakulteti za gradbeništvo in bo zajela strnjeno mestno jedro na levem bregu Drave. Vanjo bo prepovedan vstop avtomobilom, ki ne dosegajo emisijskega standarda 0 in 1, torej vozilom, prvič registriranim pred oktobrom 1996. Ukrep predvideva še vrsto izjem, med drugim bomo iz prepovedi izvzeti lastniki neustreznih vozil s stalnim bivališčem na tem območju in bomo smeli celo zaprositi za posebne dovolilnice. Vstop drugim neustreznim vozilom bo prepovedan med delavniki, pri čemer strokovnjaki predvidevajo zmanjšanje emisij za 6%. Seveda bodo kršitelji kaznovani, pa ne zaradi neustreznega vozila, saj so po zakonu vsa tehnično pregledana in registrirana vozila ustrezna. Kazen, ki pa ne bo poskusna, bodo dobili zaradi neupoštevanja znakov, za kar se kazni začnejo pri 40 evrih, kar bodo določali mestni redarji. Če idejo še razširimo, skupina ljudi se torej lahko odloči, da prepove vstop vozilom rumene barve, postavi tak znak in vsi kršitelji bodo kaznovani. Super.
V sodobnejše bencinske motorje pod tlakom 200 bar vbrizgujejo bencin neposredno v cilinder in s tem pri enaki prostornini povečajo moč in zmanjšajo porabo za eno petino. Pri Mercedesu to imenujejo Blue Efficency, pri Fordu pa Smart Charge injection ali Eco Boost. Tehniki niti v sanjah ne nameravajo dati iz rok svojih kompliciranih igrač z notranjim zgorevanjem, zato jih do onemoglosti pilijo in nadgrajujejo. Pojavil pa se je problem, ki ga ni nihče pričakoval in so ga do sedaj pred javnostjo uspešno skrivali, znan pa je od septembra 2011. Strokovnjaki nemškega avtokluba ADAC so izvedli meritve in primerjali količino izpihanih delcev iz sodobnega dizel in sodobnega bencinskega izpuha. Količina saj v izpuhih sodobnih bencincev je do 10.000 (z besedo desettisočkrat) večja kot dizelašev. Ti sodobni avtomobili pa imajo vsi zelene nalepke in dovoljenje za vožnjo v zaščitni coni, ki sedaj ne služi ničemur, razen povečanju posla za tiskarje nalepk ter množenju uradnikov in pobiralcev kazni.
Vsi sodobni bencinci po škodljivosti krepko presegajo zahteve norme Euro 5 za dizelska vozila. Novi VW Golf 1,2 TSI izpljune 3,5 krat preveč saj, BMW 118 pa 7 krat presega dovoljene količine. Pri drugih je slika podobna, pri tem noben sodoben avto ni nedolžen. EU zakonodajalci so poskočili in hitro dovolili bencincem, da izpuščajo do 10 krat več saj, in to velja za naslednja tri leta, saj je profit avtoindustrije pomembnejši. Pri tem pa imamo že nekaj let na razpolago serijsko izdelane filtre za bencince, s ceno od 20 do 80 €. Filter je premera 25 cm in prav tako dolg, ker pa za industrijo izpuhov to pomeni prilagoditve in stroške, ga ne boste našli nikjer. Filter bo tudi povečal upor, moč motorja bo padla, ves vbrizgovalni razvoj je bil torej zastonj.
Pri tem Nemci še ugotavljajo, da so avtomobili krivi samo za 5% finega prahu, ostalo prihaja od gospodinjstev, termoelektrarn in industrije. Od teh 5% bomo torej mi stanje izboljšali za 6%, se pravi za nekaj tisočink. Tudi če avto z ugasnjenim motorjem samo potiskamo, se za njim vije oblak delcev gume, zavornih oblog in odbruskov drsne obloge sklopk. Najzabavnejša je torej ugotovitev, da so vse stare bencinske škatle, ki jim bodo prepovedali vstop v okoljsko cono, tisočkrat manj škodljive kot sodobna vozila na bencin.
Ukrepe so pred časom uvedli zato, da bi prebivalce mest zaščitili pred škodljivimi sajami iz dizelskih izpuhov. Proizvajalci teh motorjev so nato prilagodili tehniko, vgradili filtre in očistili izpušne pline. Njihovo mesto so sedaj zavzeli sodobni, bleščeči in saje bruhajoči bencinci, ki bodo pravi vzrok za skokovito povečanje števila obolenj ob prometnicah. Načrtovalci mariborske okoljske cone bi te podatke morali poznati in upoštevati, drugače bo bolje da moje lepo mesto rahlo preimenujemo, mogoče v Butalibor. Kašljajoči in težko bolani meščani pa lahko svoje zdravje poskušajo povrniti v novi okoljski coni, s polaganjem rok na bleščeče zelene nalepke sodobnih avtomobilov.
