Zakaj zaostajamo pri izkoriščanju lesne biomase v Sloveniji?
Les je v Sloveniji pomemben energent. Po podatkih Statističnega urada Slovenije ga v energetske namene porabimo okrog 2 milijona ton. Največ lesa v energetske namene porabijo gospodinjstva, sledijo industrija in energetski objekti (toplarne ter sistemi sočasne proizvodnje elektrike in toplote). V gospodinjstvih v zadnjih letih opažamo upad rabe lesnih goriv, predvsem toplotne črpalke in plinski kotli so v zadnjih letih prevzeli primat. Lesna biomasa v Sloveniji se je v zadnjih petih letih v energetske namene zmanjšala za 16 %, še najbolj v gospodinjstvih, in sicer za 22 %.
Po podatkih statističnega urada (SURS) se je poraba energije v gospodinjstvih v zadnjih petih letih zmanjšala za 3 %.
V strukturi energentov v gospodinjstvih prevladuje lesna biomasa (36 %), sledita električna energija (29 %) in ekstra lahko kurilno olje (10 %).
Delež lesnih goriv se je v zadnjih petih letih zmanjšal predvsem na račun električne energije in zemeljskega plina. Višanje stroškov za elektriko ter zemeljski plin bosta verjetno situacijo v prihodnjih mesecih ponovno spremenila.
Ko govorimo o rabi lesa v energetske namene v Sloveniji, se moramo zavedati, da gre predvsem za ogrevanje objektov na podeželju. Naša analiza rabe lesnih goriv na podeželju je pokazala, da je skoraj polovica gospodinjstev, ki se ogreva z lesom (npr. peči na drva ali peči na pelete), le tega pridobila iz svojih gozdov oziroma iz gozdov v lasti družinskih članov. Ta navezanost oziroma odvisnost lesa iz gozda izhaja iz velikega deleža zasebnih gozdov (okrog 75 % gozdov je v zasebni lasti) in velikega deleža gozdnatosti (skoraj 60 % površine pokrivajo gozdovi). Lesna biomasa – ogrevanje z drvmi, pridobljenimi v lastnem gozdu, je daleč najbolj cenovno ugodna rešitev, ki na podeželju velikokrat zmanjšuje energetsko revščino.
Stanje biomase v Sloveniji nam je orisala dr. Nike Krajnc, Oddelek za gozdno tehniko in ekonomiko, Gozdarski inštitut Slovenije.
Kdaj je les za ogrevanje okoljsko sprejemljiv?
V zadnjem času pogosto zasledimo kritike, da lesna biomasa ni ogljično nevtralna in da njene rabe ne bi smeli podpirati. Take kritike je treba pogledati podrobneje in razumeti, od kod izhajajo. Tako razmišljanje se je rodilo med predstavniki nevladnih organizacij, ki opozarjajo na prekomerno izkoriščanje tropskih gozdov. In res je, če v elektrarni v EU za proizvodnjo elektrike uporabljamo lesne sekance, proizvedene v Južni Ameriki, ne moremo govoriti o ogljično nevtralni oziroma zeleni elektriki. Ko pa za ogrevanje hiše posekamo les v neposredni bližini in pri tem sledimo gozdnogospodarskim ciljem iz gozdnogospodarskega načrta, potem lahko govorimo o ogljično nevtralnem in okoljsko sprejemljivem energentu. Okoljska sprejemljivost pa je odvisna še od tipa kurilne naprave in kakovosti lesnih goriv. Torej, če lastnik gozda ogreva svoj dom z lesom iz gozda v neposredni bližini in mu je drevesa za posek odkazal revirni gozdar, uporablja sodobno in učinkovito kurilno napravo in je les ustrezno posušil ter skladiščil, potem je tak način tudi okoljsko sprejemljiv.
Pa se dotaknimo še nasprotovanju lesarjev, ki trdijo, da je les najprej material za izdelke z visoko dodano vrednostjo in šele na koncu svoje življenjske dobe energent. Seveda bi bilo to lepo, vendar to ni tako enostavno in je lahko zelo obremenjujoče za okolje. Biomasa – les namreč v različnih fazah predelave in dodelave obdelamo z barvili, lepili in podobnimi kemikalijami in taki izdelki so na koncu svoje življenjske dobe vedno samo odpadek, ki ga lahko uporabimo samo v ustreznih sežigalnicah. V Sloveniji pa smo pregovorno proti sežigalnicam. Torej je v tem razmišljanju zopet napaka. Dejstvo je, da v primarni predelavi lesa (npr. na žagah) nastane veliko neonesnaženih lesnih ostankov (žagovina, krajniki), ki pa so neposredno uporabni v energetske namene. Poleg tega pri gospodarjenju z gozdom vedno nastajajo tudi manj kakovostni sortimenti, droben les in sečni ostanki, ki pa so uporabni skoraj izključno v energetske namene.
Kakšna bo prihodnost ogrevanja z lesno biomaso v Sloveniji
Evropa gre proti ogljični nevtralnosti, vse večja je potreba in zahteva po elektrifikaciji. Kako bomo dosegli te cilje, če se odpovemo lesu kot energentu? V Sloveniji je potreba po toploti v zimskem času nuja. Kaj bomo ponudili ljudem na podeželju, ki si zdaj sami pripravijo kurjavo, če prepovemo rabo lesa v energetske namene? Jih bomo spet preusmerili v rabo kurilnega olja? Sončne elektrarne in veternice ne moreja zagotoviti toplote, ki jo potrebujemo v svojem domu. Ostajajo samo še fosilna goriva, ki pa nas ne vodijo v razogljičenje, temveč nazaj v dobo fosilnih goriv. Je to prihodnost, ki jo želimo zapustiti svojim otrokom?
Cene lesnih goriv (vir podatkov: Gozdarski inštitut Slovenije)
Več podatkov o lesnih gorivih in cenah je objavljenih na TEJ POVEZAVI.
