Vlada RS je sprejela spremembe Uredbe o podporah električni energiji proizvedeni iz obnovljivih virov energije, s katerimi so se dodatno znižale podpore za sončne elektrarne, priključene na elektroenergetsko omrežje po 1.12.2012. Uredba prav tako določa 2% mesečno zniževanje podpor od 1.1.2013 dalje. Na novo pa uvaja 5% bonus za sončno elektrarno skupne nazivne moči do vključno 5 kW, ki je priključena v stavbi za števcem (lastni odjem) končnega odjemalca-uporabnika stavbe.
 |
V nadaljevanju podajamo podrobno tehnično razlago in izračune donosnosti, za lažje razumevanje sprememb in njihovih posledic.
Uredba prvič predvideva in spodbuja vključitev male sončne elektrarne v interno omrežje končnega odjemalca-uporabnika stavbe, za mestom priključitve lastnega odjema, kar je bilo do sedaj samo izjemoma dovoljeno.
Na sliki 1 je shematski prikaz priključitve sončne elektrarne za števcem uporabnika, kjer imajo oznake naslednji pomen:
P2 – Števec neto proizvedene EE-električne energije in LR-lastne rabe sončne elektrarne
P3 – Števec odvzete/oddane EE iz/v elektroenergetsko omrežje
LO – Lastni odjem, raba električne energije končnega odjemalca-uporabnika stavbe
Kompenzacija lastnega odjema – zmanjševanje računa električne energije uporabnika. V x% je količinski delež električne energije, ki se rabi interno, se ne odda v elektroenergetsko omrežje in ga števec P3 ne zazna.
LR – Lastna raba, lastna raba sončne elektrarne
 |
Priklop sončne elektrarne za števcem lastnega odjema nam prinaša dvojno korist. Za proizvedeno električno energijo iz sončne elektrarne prejemamo podporo, istočasno pa kompenziramo lastni odjem, kar zmanjšuje iz omrežja odvzeto električno energijo in s tem račun za kupljeno električno energijo.
Povedano poenostavljeno, ko nam sončna elektrarna proizvaja električno energijo in imamo istočasno priključene porabnike električne energije se energija porabi interno in količina se ne izmeri na števcu P3, ki je obračunski števec za odvzeto-kupljeno električno energijo. Na ta način si lahko v določenem procentu kompenziramo lastni odjem in s tem zmanjšamo račun za elektriko. Višina procenta kompenzacije je odvisna od zmožnosti časovnega prilagajanja porabnikov generaciji sončne elektrarne ali zmožnostjo hranjenja proizvedene električne energije. Več kot imamo lahko vključenih porabnikov istočasno ko imamo največjo generacijo iz sončne elektrarne, večji je procent kompenzacije lastnega odjema.
 |
Prikaz izračuna s podatki za 20% kompenzacije lastnega odjema in 35% kompenzacije, kar je realno dosegljivo brez baterijskega sistema.
Osnovni izhodiščni podatki za izračun primer 1 in primer 2 (pdf):
– Moč sončne elektrarne 5 kWp.
– Cena 9.000,-€ (brez DDV), 1.800,00 €/kWp, investicija brez kredita.
– Letni energetski donos 1.080 kWp/kWh.
– Življenjska doba sončne elektrarne 25 let.
– Letni padec generacije PV modulov 0,5%.
– Obresti na varčevalnem računu, pozitivno stanje 1,5%, negativno stanje 8%.
– Letni stroški vzdrževanja in zavarovanja sončne elektrarne 0,8%.
– Trenutno veljavna podpora Januar 2013=0,1544 €/kWh (SE<=5kWp) za ZO-Zagotovljeni odkup z dodatnim 5% bonusom za mikro SE.
– Inflacija 1,5%.
– Po koncu 15 letnega obdobja premije, prodaja električne energije po 0,065 €/kWh z letno stopnjo rasti 1%.
– 20%(primer 1), 30%(primer 2) kompenzacija lastnega odjema, povprečne količine rabe EE za 4 člansko gospodinjstvo = 5000 kWh/leto in povprečna letna cena EE za gospodinjstvo = 0,1243 €/kWh.
Iz izračunov je razvidno, da je donosnost naložbe več kot dvakrat višja kot varčevanje v banki. Vračilna doba je 8-9 let, kar je primerljivo dosedanjim naložbam v sončne elektrarne. Vidimo tudi, da se donosnost povečuje s povečevanjem procenta kompenzacije lastnega odjema.
Popolna energetska neodvisnost
V primeru ko se odločimo za dodaten nakup baterijskega sistema, lahko povečamo procent kompenzacije do 100% in pridemo v točko energetske neodvisnosti, ko vso količino proizvedene električne energije sami porabimo in je nič ne oddamo, niti odvzamemo iz omrežja. Cena baterijskega sistema je še relativno visoka, zato obravnavamo samo primere naložbe v 5 kWp sončno elektrarno brez dodatnih baterijskih sistemov.
Za zaključek lahko povzamemo nekaj novih dejstev v povezavi z naložbo v mikro sončno elektrarno. S trendom v EU se tudi v Sloveniji premikamo v čas ko sončna elektrarna postaja najcenejši energetski vir, ki je praktičen in omogoča hitro zasebno naložbo v zagotavljanje prihodnje energetske neodvisnosti in nizke cene električne energije za daljše časovno obdobje. Ni več optimalno izkoriščati ves razpoložljiv obsijan prostor na strehi za postavitev sončne elektrarne, zadostuje 3,6 do 5 kWp sončna elektrarna, ki nam omogoča izkoriščanja kompenzacije lastnega odjema in zagotavlja nizko ceno električne energije za daljše časovno obdobje.
Kontaktirajte ponudnika
"*" indicates required fields
