Hišo pod imenom S-House, izdelano iz slamnatih bal in lesa, so postavili v Avstriji v okviru evropskega projekta Life Environment Program in v okviru projekta Building of Tomorrow.
Stavba je izdelana iz strešnega dela pod katerim se nahaja dvoetažni škatlasti bivalni objekt. Hiša ni naseljena in je namenjena stalnim ogledom in meritvam.
Filozofija trajnostne gradnje
Trajnostne zgradbe lahko opišemo kot skupek naprednega načrtovanja, z uporabo materialov, ki izpolnjujejo zahteve in potrebe bodočih generacij. Nanje ne smemo prenesti težav z zastarelo obliko ali problemov z razgradnjo uporabljenih materialov.
Arhitektura bodočnosti se drži načela – oblika sledi etiki – s čimer upoštevajo življenjsko dobo stavbe, snovi iz katerih je narejena, ter izpolnjujejo zahteve človeka in njegovega socialnega okolja. Na teh osnovah je bila zasnovana tudi S-hiša, ki spada v skupino pasivnih solarnih zgradb s porabo manj kot 15 kWh/m˛ na leto. Izdelana je iz materialov, ki jih najdemo v okolju, kjer hiša stoji.
Predstavitev koncepta
Pri odločitvah graditelji upoštevajo štiri stvari: čas, material, učinkovitost in primernost določenemu področju. S-House je zgrajena z malo energije, iz obnovljivih materialov, ima izjemno nizko porabo energije in je v primerjavi s klasično gradnjo okolju bolj prijazna za faktor 10. Seveda je v stavbi nekaj elementov, ki jih ne moremo izdelati iz biomaterialov, na primer električna instalacija, je pa zato položena v modularnem načinu in jo lahko enostavno prilagodimo ali odstranimo. Skoraj vse druge dele lahko po razgradnji odstranimo in vrnemo v naravno okolje. Stavba je CO2 nevtralna, bivanje v njej pa zdravo in prijetno. Med gradnjo so uporabili 19 inovacij za izvedbo nosilne lesene konstrukcije, oken, sten in strehe.
Zvočni test slamnate bale
Preizkus zvočne izolativnosti zunanje stene so izvedli v inštitutu VFA MA 39 na Dunaju. Najprej so izmerili prestop zvoka stene iz križno zlepljenih plasti, nato pa so dodali slamnate bale in zunanjo prezračevano lupino. Izvedli so še drugo meritev, pri kateri je glinasti omet nanešen neposredno na bale, z zunanje strani. Meritve so pokazale izjemno dobro zvočno dušenje obeh sistemov. Z 53dB in 55dB izpolnjujeta obe steni celo najvišje v normah navedene vrednosti. Izmerjene vrednosti daleč presegajo lastnosti vseh drugih običajnih zvočnih izolacij. ^e bi slamo v balah še bolj stlačili, bi bile meritve verjetno še boljše.
Sestava stene
Stene stavbe so izdelane iz notranjih lesenih in križno lepljenih plošč, ki so nosilne, imajo vgrajeno parno zaporo in so v nekaterih prostorih opremljene še z mavčnimi ploščami. Lesene plošče so med sabo spojene v škatlasto obliko, nanje pa so z zunanje strani s pomočjo plastičnih trakov, enakih, kot jih uporabljamo za embaliranje, tesno pritrjene bale slame, celotna dokončana stena pa je debela 52 cm. Bale so z zunanje strani ometane z ilovico, z namenom, da ta prezračevani del fasade ostane manj ranljiv. Nato so v bale uvili posebne Treeplast vijake, nanje pritrdili vertikalne lesene late, na katere so nazadnje pribili zunanji leseni opaž. Na enak način so izolirali zunanje pode in strop.
Treeplast vijak
Največja težava gradnje z balami slame je način pritrditve posameznih plasti med seboj, na osnovno steno in pa pritrditve lat na bale. Bale so nehomogene, običajni vijaki in drugi sistemi pritrjevanja pa za ta namen niso uporabni. Rešitev je 365 mm dolg vijak, ki ni izdelan iz plastike temveč iz biopolimera, izdelanega na osnovi lignina z imenom Aboform. Vijak je neobčutljiv na vodo vendar kljub temu biorazgradljiv. Izdelan je z običajnim strojem za brizganje plastike in ga uvijamo z običajnim ali električnim orodjem, odstranimo pa na enak način.
Peč za najhladnejše dni
Postavili so sobno peč na drva, ki toploto shranjuje še v medij z visoko stopnjo akumulacije. Malo so jo predelali, da zrak za zgorevanje zajema od zunaj, da s tem nebi porušili prazračevalnega sistema v hiši. Peč bo potrebno zakuriti samo v obdobju več zaporednih izjemno hladnih dni, ima moč samo od 2,5 do 4 kW, kar za hišo popolnoma zadostuje.
Dolgotrajne meritve
Čeprav stare hiše iz slamnatih bal stojijo že 100 let, bodo obnašanje hiše S-House daljši čas pozorno nadzorovali. Vgradili so opremo za nadzor in merjenje prestopa toplote, vlažnosti, gibanja zraka, statičnih in dinamičnih sil ter drugih parametrov, saj obnašanja podobnih objektov do sedaj ni nihče dokumentiral. Meritve bodo osnova za bodoče izboljšave in podatke, ki jih potrebujejo gradbeni fiziki. V stenah hiše so vgrajene tudi štiri testne škatle, v katere so vgradili druge izolacijske materiale, vse pa so prav tako opremljene s tipali in priključene na centralno merilno enoto. Nadzirajo celo prisotnost in vrste mikroorganizmov, ki se že nahajajo ali se še bodo naselili v balah, čeprav jih to ne skrbi preveč, saj je slama za bakterije nezanimiva, če ni vlažna. Strokovnjaki za mikroorganizme bodo zato več let bdeli in opazovali stanje v stenah hiše.
Namen in podatki
Hiša je odprta za obiskovalce, vsi podatki in meritve so javno dostopni. Na ta način želijo povečati zanimanje za bio- gradnjo in graditelje opozoriti na nizko ceno takih zgradb. Hiša je namenjena ogledom gradbenikov in arhitektom, z željo da bi način premišljevanja in načrtovanja čim prej prilagodili novim zahtevam, pa tudi vsem posameznikom, ki jih takšna gradnja zanima.
Hiša je dvoetažna in od poda do stropa obložena z balami slame, debeline 35 cm, končana stena ima prehodnostni koeficient 0,12 W/m2K, klimo v notranjosti pa omogoča premišljen sistem prezračevalnih kanalov, priključenih na toplotni izmenjevalec, s katerim celotno hišo ogrevamo ali hladimo. Izolacijska sposobnost slame je izjemna. Če bi enako izolativnost hoteli doseči s stiroporom, bi morala biti plast debela 40 cm. Izračunali so tudi, da cena takšne gradnje naj nebi presegala 1500 € na kvadratni meter.
