Z naraščanjem števila motornih vozil, se veča tudi številoizrabljenih avtomobilskih gum. Ocenjujejo, da jih v Sloveniji na leto odvržemo 14.000ton, ki ostanejo za osebnimi avtomobili, tovornjaki in delovnimi stroji. Prinas odstranjevanje opravljajo trije koncesionarji, količina zbranih gum pa se stalno povečuje, kar je dobro in slabo. Dobro zato, ker jih lahko nadzorovano zberemo, slabo zato ker jih nato sežigamo ali meljemo in zakopavamo. Dobro bi bilo, da bi se zgledovali po pametnejših in jih začeli predelovati, na primer v plošče za oblaganje pločnikov.
Stroški
Pri tem ni vprašanje, koliko taki pločniki stanejo temveč koliko lahko z njimi
prihranimo. Začetni strošek je za tretjino višji, kot če bi polagali beton ali
asfalt, pri tem pa je potrebno poudariti neobčutljivost gume, ki se prilagodi
spremembam zaradi drevesnih korenin, zaradi česar niso potrebna popravila
razpok ali celo odstranitev dreves. Plošče lahko med polaganjem krojimo in jih
prilagajamo obliki drevesnih debel, kandelabrov in prometnih znakov.
Vzdržljivost
Organske spojine, med njimi sladoled, žvečilna guma, kri, drevesni sokovi, plodovi ali
grafiti so odstranljivi s curkom hladne ali vroče vode. Večina kemikalij ne
pušča nobenih sledov, guma je neobčutljiva na bencin, luge in razredčila.
Črepinje, visoke pete, kotalkarji in večina ostrih predmetov 
gumi ne škodi. Po
polaganju bodo zaradi sončnih žarkov v prvem mesecu rahlo obledele, nato pa
bodo nekaj naslednjih let ostale enake. Po petih letih se na bolj obremenjenih
mestih lahko pojavi obraba ali zglajenje površine, zato take plošče dvignejo in
obrnejo, da lahko služijo namenu več naslednjih let.
Stabilnost in ognjeodpornost
Opremljene so s stabilizacijskimi čepi, ki preprečujejo drsenje ali vihanje. Plošče
običajno polagamo med betonska vodila ali robove, zato ne morejo zdrsniti ali
se premikati. So nepremakljive, dokler jih ne želimo namenoma dvigniti zaradi
zamenjave ali popravil podzemnih vodov. Za vžig je potrebna temperatura najmanj
500°C, zaradi česar veljajo za ognjeodporne. Če jih izpostavimo odprtemu plamenu ne
bodo zagorele, temveč samo tlijo. Odvržene cigarete ali vžigalice ne morejo
povzročiti vžiga in brez škode odgorijo ter pustijo madež, ki ga lahko
odstranimo s krtačo. Z različnimi dodatki lahko plošče dobijo želeno barvo ali
strukturo, da jih je na pogled težko ločiti od asfaltne ali granitne podlage.
Mraz, vročina in ugodje
V mrazu se ne krčijo, na vročini se ne širijo. V primerjavi z betonsko ali asfaltno
oblogo, se gumijaste plošče na soncu sicer ogrejejo, vendar nikoli tako kot
beton ali asfalt, ter toploto tudi manj zadržujejo. Zdržijo nizke temperature,
so odporne na čiščenje z lopatami za sneg, obdržijo obliko in hrapavost.
Gumijasta podlaga je zelo primerna za hojo, saj zaradi svoje elastičnosti spominja
na hojo v naravi. Podobno kot vzmeteni podi v športnih dvoranah in tartanske
tekaške steze, ščitijo sklepe pešcev pred obrabo in poškodbami. Tudi poškodbe
zaradi padcev so manjše, otrok se na mehki podlagi ne more huje poškodovati,
steklenica z oljem, ki zdrsne iz roke se ne razbije.
Varovanje mestnih dreves
Varovanje mestnih drevesPomembnosti drevesa ni potrebno poudarjati. Je naravni filter, ki prestreza prah, mikro
delce kovin in škodljiv ozon, vodikove okside, amonijeve in žveplove diokside,
prestreza CO2 in oddaja kisik. Hladi pregreta mesta in izboljšujejo kvaliteto
vode, preprečujejo odnašanje in zdrse zemlje in zmanjšuje rušilno moč hudih
nalivov. Drevesa zvišujejo vrednost zemljišč in izboljšujejo splošno počutje
prebivalcev.
Strokovnjaki krajinarji so nad lastnostmi gumijastih pločnikov navdušeni, saj korenine lahko
dobijo vodo in dihajo, se ne obračajo več navzgor, temveč sledijo svoji
normalni rasti. Drevesa so bolj zdrava in zanesljivo sidrana v podlago, kar postane
pomembno ob mislih na napovedane viharje. Skozi ozke reže med ploščami lahko
deževnica, ki bi drugače odtekla v kanalizacijo, namoči korenine dreves, hkrati
pa je to tudi voda, ki se bo po pronicanju skozi zemljo, spet znašla v
črpališču pitne vode. Voda, ki odteče skozi kanalizacijo je za ta namen
izgubljena.
Iz gume v ploščo
Avtomobilsko pnevmatiko je potrebno zmleti v granulat in slednjega stisniti ter zapeči v kovinskem
modelu. Iz ene zmlete gume lahko izdelamo ploščo velikosti 30 x 30 cm. Namesto tega pa jih na
osnovi dovoljenja ministrstva nek obrtnik v gramoznici blizu Maribora melje in
zakopava v zemljo. Na pogled in po zagotovilu inšpektorjev, zakopani gumijasti
drobir ne bo imel škodljivega vpliva na okolje. Potrebno se je vprašati, kje je
ostala pamet, kdo določa in dopušča, spreminjanje države v smetišče. Mletje in
zakopavanje je vse drugo, samo pametna rešitev ne. Ker niti vlada niti
pristojne ustanove očitno ne vedo, kateremu sanacijskemu programu naj sledijo, gume
iz vse države pa dobesedno dežujejo na deponije, toplo priporočamo ponoven
premislek.
Slika 1: Na leto zberemo
14.000 ton odpadnih pnevmatik
Slika 2: Na pogled ni nobene
razlike med običajnim in gumijastim pločnikom
Slika 3: Plošče iz recikliranih
pnevmatik so uporabne tudi za druge namene
Slika 4: Količina odpadnih
pnevmatik se v Sloveniji skokovito povečuje
