Zemeljski plin ma visoko kurilno vrednost in izkoristek. Je cenovno ugoden vir energije, ki omogoča prihranek pri ogrevanju in hitro povrnitev stroškov za naložbo.
Cene zemeljskega plina so regulirane in se bodo še znižale
Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo napoveduje povišanje cen plina in svari pred nezanesljivostjo dobave. Toda trenutna zamejena cena zemeljskega plina za gospodinjstva je 59,90 eur/MWh, kar je 20 odstotkov manj kot lansko ogrevalno sezono.
Nekateri večji dobavitelji pa so zaradi znižanja cen na veleprodajnih trgih svojo ceno že spustili pod navedeno. Trenutna regulirana cena elektrike je za 90 odstotkov porabe okrog 100 eur/MWh, preostalih 10 odstotkov porabe pa se po tržni ceni giblje okrog 150 eur/MWh.
To pomeni, da je 1 kWh plina skoraj trikrat cenejša od 1 kWh električne energije, če upoštevamo tržne cene.
Cene zemeljskega plina za gospodinjstva se bodov tem letu dodatno znižale, ker cene na veleprodajnih trgih še padajo.
Dobava zemeljskega plina je zanesljiva
Skladišča plina so pomemben dejavnik za zagotavljanje nemotene dobave plina v zimskem obdobju, ko se poraba poveča. Preskrbljenost s plinom je v Evropi danes zelo dobra, kar se kaže tudi v zasedenosti skladišč plina. Čeprav se približujemo koncu ogrevalne sezone, so skladišča plina še vedno 60-odstotno zapolnjena, kar je za to obdobje največ v zadnjih desetih letih.
Struktura pritoka plina v Evropo po virih se je v zadnjem obdobju bistveno spremenila, saj je Evropska unija v rekordnem času izvedla diverzifikacijo virov ter bistveno zmanjšala odvisnost dobav iz Rusije in jih nadomestila z drugimi viri.
Varčevanje z energijo je ključno – kondenzacijski kotli na zemeljski plin to omogočajo
Ogrevanje in priprava tople sanitarne vode s kondenzacijskim kotlom na zemeljski plin spada med stroškovno najugodnejše, najvarčnejše in tehnološko najbolj izpopolnjene ogrevalne sisteme. Kondenzacijski kotli z dodatnim prenosnikom toplote zagotavljajo izkoristek toplote vodne pare v dimnih plinih. Posledično imajo dimni plini pri kondenzacijskem kotlu nižjo temperaturo, približno 40 °C.
Kondenzacijski kotli na zemeljski plin izkoriščajo tudi toploto, in jo dodatno pretvarjajo v ogrevalno toploto. Z izkoriščanjem te toplote je njihov izkoristek bistveno večji. Vsi kondenzacijski plinski kotli lahko delujejo tudi na biometan, ki je obnovljiv vir energije. Pri prehodu na biometan ni potrebna nobena sprememba ogrevalnega sistema pri odjemalcih.
Plinski kotel je poceni, tih in majhen ter ne potrebuje zunanje enote.
Prihodnost plinovodnih omrežij je v obnovljivih plinih
V Sloveniji ima plinovodno omrežje med daljinskimi sistemi trenutno najmanjši ogljični odtis. Ponekod v Evropi v omrežje že dodajajo obnovljive pline in tako izkoriščajo obstoječo plinsko infrastrukturo za oskrbo z obnovljivimi viri. Mednje spadajo biometan, sintetični plin in vodik. Možnih virov za proizvodnjo in injiciranje obnovljivih plinov v plinovodno omrežje je več, med njimi so najpomembnejši viški proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov ter lesna in druga biomasa.
Najlažje je v sistem dodajati biometan in sintetični plin, ker sta po sestavi in lastnostih skoraj enaka zemeljskemu plinu. Pri tej menjavi se za končnega odjemalca ne bi spremenilo nič, saj infrastruktura in naprave ostajajo enake, spremeni se le vir.
Z dodajanjem obnovljivih plinov lahko v Sloveniji na poti zelenega prehoda ohranjamo obstoječo plinovodno infrastrukturo ter gospodinjstvom omogočamo zanesljivo in cenovno ugodno energetsko oskrbo. Ohranjanje energetske oskrbe s plinom pomeni tudi prihranek pri sredstvih, ki bi jih morali vložiti v električno omrežje, če bi morali plinski odjemalci preiti na oskrbo z elektriko.
Kontaktirajte ponudnika
"*" indicates required fields
