V Sloveniji je v letu 2010 nastalo več kot 2 milijona ton gradbenih odpadkov (od tega 18.000 ton nevarnih, med temi 90 % azbestnih), okrog 8.000 ton odpadne električne in elektronske opreme, zbranih pa je bilo okrog 17.300 ton izrabljenih avtomobilskih gum.
Dve leti po uspešnem in odmevnem projektu Očistimo Slovenijo v enem dnevu bo društvo Ekologi brez meja znova organiziralo vseslovensko prostovoljsko akcijo – Očistimo Slovenijo 2012. Ta bo potekala 24. marca in bo del globalne pobude Očistimo svet 2012. Slovenski prostovoljci bomo tako postali del večmilijonske množice, ki bo od marca do septembra 2012 v več kot 70 državah z vsega sveta izvajala enodnevne prostovoljske čistilne akcije.
 |
V projektu Očistimo Slovenijo v enem dnevu v letu 2010 je po podatkih organizatorjev sodelovalo okrog 270.000 prostovoljcev ali več kot 13 % vseh prebivalcev Slovenije; ti so odstranili okoli 60.000 m³ ali 12.000 ton odpadkov s 7.000 divjih odlagališč.
Divja odlagališča so še vedno velik problem
Po zadnjih podatkih iz Registra divjih odlagališč je v Sloveniji okoli 10.700 neočiščenih divjih odlagališč, od tega jih je 25 % v osrednjeslovenski, 13 % v podravski in 11 % v savinjski statistični regiji. Na teh odlagališčih se kopičijo predvsem gradbeni odpadki, odpadna električna in elektronska oprema, izrabljene gume ter drugi nevarni in nenevarni odpadki.
 |
Še vedno velike količine gradbenih odpadkov, ki vsebujejo azbest
V Sloveniji je v letu 2010 nastalo več kot 2 milijona ton gradbenih odpadkov (to je okoli 30 % vseh odpadkov); med vsemi v letu 2010 nastalimi gradbenimi odpadki je bilo okoli 18.000 ton nevarnih gradbenih odpadkov, med temi pa 90 % nevarnih gradbenih odpadkov, ki vsebujejo azbest. Večinoma je šlo za azbestne strešne kritine. Količine gradbenih odpadkov, ki vsebujejo azbest, se že od leta 2003, ko je bila uporaba azbesta pri nas v celoti prepovedana, povečujejo.
Pri gradbenih odpadkih je bolj kot njihova količina problematično ravnanje z njimi. Predelati bi bilo mogoče večji del teh odpadkov. Predelani gradbeni odpadki so potencialna sekundarna gradbena surovina; s tako uporabljenimi odpadki se zmanjša potreba po izrabi naravnih surovinskih virov, zmanjšajo pa se tudi škodljivi vplivi takih odpadkov na okolje. V letu 2010 se je skupno predelalo več kot 90 % gradbenih odpadkov; od tega se je dejansko recikliralo okrog 49 % gradbenih odpadkov, preostali delež pa se je uporabil za zasipavanje.
 Grafikon 1: Predelani gradbeni odpadki po postopkih predelave, Slovenija Vir: SURS |
V EU nastane letno približno 900 milijonov ton gradbenih odpadkov, to je 25─30 % vseh odpadkov. Stopnje ponovne uporabe in reciklaže gradbenih odpadkov so v posameznih državah EU zelo različne; znašajo od 10 pa vse do 90 %. Najvišjo stopnjo ponovne uporabe in reciklaže gradbenih odpadkov dosegajo Nizozemska, Belgija in Luksemburg.
Količina odpadne električne in elektronske opreme narašča
V letu 2010 je v Sloveniji nastalo okrog 8.000 ton odpadne električne in elektronske opreme (OEEO): 3.500 ton v proizvodnih in storitvenih dejavnostih in 4.500 ton v gospodinjstvih, kar je približno 4 kg OEEO na prebivalca. Količina OEEO je v obdobju 2002─2010 naraščala; to ni bilo slučajno, saj so se tudi izdatki gospodinjstev za električno in elektronsko opremo (ta obsega vse od gospodinjskih aparatov in bele tehnike do mobilnih telefonov) v obdobju 2002─2009 povečali za 52 %, s 410 EUR (v letu 2002) na 625 EUR (v letu 2009).
 Grafikon 2: Količina v gospodinjstvih nastale odpadne električne in elektronske opreme in povprečna porabljena denarna sredstva gospodinjstev za to opremo, Slovenija Vir: SURS |
Reciklaža OEEO je zelo pomembna iz dveh razlogov, prvič zaradi vsebnosti nevarnih snovi, drugič pa zaradi vsebnosti sicer omejenih dragocenih naravnih virov, na primer različnih žlahtnih kovin; te lahko tako, ne da bi nam bilo treba izrabljati naravne vire, znova vključimo v proizvodno-potrošni krog. Osnovni pogoj za učinkovito reciklažo je ločeno zbiranje odpadkov, in sicer tam, kjer ti nastanejo. V Sloveniji so v letu 2010 zbiralci odpadkov iz proizvodnih in storitvenih dejavnosti in iz gospodinjstev ločeno zbrali za približno 6.600 ton OEEO, kar je 83 % nastalih količin OEEO.
Predelovalci odpadkov so v letu 2010 predelali 7.300 ton OEEO; pri več kot 99 % teh odpadkov je šlo za postopke predobdelave, medtem ko je bil delež reciklaže zanemarljiv.
Količina zbrane OEEO je v posameznih državah članicah EU precej različna. To je posledica različne stopnje izvajanja okoljske zakonodaje, ki temelji na proizvajalčevi odgovornosti. Delež zbrane OEEO je velik predvsem na Norveškem, Švedskem, v Luksemburgu in na Nizozemskem; v teh državah zberejo več kot polovico električne in elektronske opreme, dane na trg. Slovenija pa po ocenah Eurostata (za leto 2008) zbere le 21 % OEEO od celotne količine te opreme, dane na trg.
Z naraščanjem števila registriranih avtomobilov narašča količina izrabljenih avtomobilskih gum
Število vseh registriranih osebnih avtomobilov v Sloveniji se je v obdobju 2002─2010 povečalo za 19 % (z 894.521 v letu 2002 na 1.061.646 vseh registriranih osebnih avtomobilov v letu 2010). V letu 2010 je bilo v Sloveniji 518 registriranih osebnih avtomobilov na 1.000 prebivalcev.
 |
Izrabljene avtomobilske gume so eden najbolj problematičnih odpadkov, saj se proizvajajo v zelo velikih količinah, hkrati pa so narejene iz obstojnega, slabo razgradljivega materiala. Vendar so izrabljene gume zaradi istih značilnosti, zaradi katerih so problematične, tudi velik potencial za ponovno uporabo in reciklažo. Zbiralci odpadkov so v Sloveniji v letu 2010 zbrali okrog 17.300 ton izrabljenih gum, to je okoli 8,4 kg izrabljenih gum na prebivalca.
Uspešnost sistema ravnanja z izrabljenimi gumami se meri s stopnjo predelave; ta v državah članicah EU v povprečju znaša 85 %. Slovenija skuša slediti temu (neformalnemu) cilju z ukrepi, kot sta razširjena proizvajalčeva odgovornost in izboljšana organizacija zbiranja. Po podatkih, zbranih v okviru obračuna okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi nastajanja izrabljenih gum, se v Sloveniji letno da v promet okrog 18.000 ton gum; to kaže, da je bil v sistem zbiranja zajet večji del izrabljenih gum.
Izrabljene gume se v Sloveniji energetsko (sežig v cementarnah) ali snovno predelajo, manjša količina gum pa se znova uporabi ali obnovi. Od leta 2006 se je količina izrabljenih gum, ki so jih zbrali zbiralci odpadkov, povečevala in sorazmerno s tem so se od leta 2006 dalje povečevale tudi količine v predelavo oddanih izrabljenih gum. V letu 2010 je bilo v Sloveniji 80 % izrabljenih gum oddanih v energetsko predelavo, 20 % pa v snovno predelavo. V letu 2009 pa je bilo v energetsko predelavo oddanih 53 % izrabljenih gum, snovno pa jih je bilo predelanih 47 %.
V državah članicah EU nastane vsako leto približno 3.500 milijonov ton izrabljenih avtomobilskih gum. Zbere in predela se jih več kot 96 %; ta podatek postavlja EU na področju zbiranja in recikliranja izrabljenih avtomobilskih gum na prvo mesto na svetu. EU je dosegla, da se je količina odloženih izrabljenih avtomobilskih gum od leta 1994 do leta 2006 zmanjšala z 62 % na 13 %. Reciklaža izrabljenih gum je v EU obsežnejša kot energetska predelava; v letu 2006 je bilo energetsko predelanih 32 %, recikliranih pa 55 % zbranih izrabljenih avtomobilskih gum.
