Neizkoriščeni trajni potencial lesne biomase za energetsko rabo iz gozdov ocenjujemo na 2.700.000 m3 lesne biomase. Kaj so razlogi, da močno zaostajamo pri koriščenju domačih virov lesa in čakamo z odpiranjem delovnih mest vsaj 3.500 delavcev v gozdarstvu in predelavi lesne biomase, posredno pa še vsaj 2.500 delavcev v strojni industriji in gradbeništvu, smo se pogovarjali z energetskim svetovalcem Matjažem Valenčičem.
 |
Lastniki gozdov večino lesa izvažajo, kako je z našo lesno predelovalno industrijo?
M. VALENČIČ: Slovenska lesnopredelovalna industrija je neustrezno organizirana, razdrobljena in premalo konkurenčna. Vsi slovenski žagarski obrati skupaj so imeli leta 2007 na voljo 1.480.000 m3 hlodovine, največje avstrijsko podjetje pa je leta 2007 predelalo 1.650.000 m3 hlodovine.
Primer: v Sloveniji je približno 250 žagarskih obratov, ki vsa skupaj letno predelajo manj kot eno avstrijski podjetje. Stroški žaganja v sodobnih visoko produktivnih obratih so nižji, zato lahko ti obrati ponudijo višjo odkupno in nižjo prodajno ceno kot zastareli obrati v Sloveniji. Pri naših lesnih podjetjih gre za manjko investicij, jih praktično ni.
Zakaj potenciale odpadnega lesa v Sloveniji premalo izkoriščamo?
M. VALENČIČ: Viri lesne biomase, uporabne v energijske namene so gozd, kmetijske in urbane površine, lesni ostanki in odsluženi les. Potencial lesne biomase je dejanska trajno razpoložljiva količina lesa v energijske namene. Po analizi načrtovanega poseka ter analizi sortimentne strukture poseka je trajni potencial lesne biomase za energetsko rabo iz gozdov okrog 1.400.000 m³ letno (Podatki ZGS). Do leta 2020 bi lahko povečali posek lesa uporabnega v energetske namene za več kot 100 %. Poleg tega je na negozdnih zemljiščih v Sloveniji trajno razpoložljivo okrog 300.000 m³ lesa uporabnega v energetske namene letno, skupna letna razpoložljiva količina lesnih ostankov v lesnopredelovalnih 510.000 t, kar je ekvivalent 1.000.000 m3 lesa. Skupni neizkoriščeni potencial je 2.700.000 m3 lesa letno, kar je ekvivalent 750 MIO l kurilnega olja
 Matjaž Valenčič, energetski svetovalec |
Lahko k izboljšanju v panogi prispeva Ekosklad, kakšne so možnosti koriščenja nepovratnih sredstev v prihodnjem letu 2012?
M. VALENČIČ:Eko sklad nudi občanom dve vrsti finančne pomoči za rabo lesne biomase: nepovratne finančne spodbude in kredite. Nepovratne spodbude so namenjene za vgradnjo kurilnih naprav na lesno biomaso za centralno ogrevanje v enostanovanjskih ali večstanovanjskih stavbah. Krediti so namenjeni za kreditiranje okoljskih naložb občanov za vgradnja učinkovitih kurilnih naprav na lesno biomaso. Poleg tega Eko sklad nudi tudi kreditiranje okoljskih naložb pravnih oseb, samostojnih podjetnikov posameznikov in zasebnikov za postavitev oz. rekonstrukcijo ali razširitev sistemov in naprav za ogrevanje prostorov in pripravo sanitarne tople vode, ki kot primarni energent uporabljajo biomaso.
Koliko delovnih mest lahko odpremo, če kurilno olje zamenjamo z lesno biomaso?
M. VALENČIČ: Neizkoriščeni trajni potencial lesne biomase za energetsko rabo iz gozdov ocenjujemo na 2.700.000 m3 lesne biomase oz. ekvivalent 4 milijone prm drv. Ocenjujemo, da bi bilo potrebno za pridobivanje in predelavo te lesne biomase dodatno zaposliti 3.500 delavcev v gozdarstvu in predelavi lesne biomase, posredno pa še 2.500 delavcev v strojni industriji in gradbeništvu. Z višjo dodano vrednostjo in precej višjim številom zaposlenih pa bi lahko ta les predelali v razne lesne plošče, za papir, izolacije, za lesne končne proizvode, za lesene stavbe, v bio rafinerijah tudi za goriva, lepila, tekoči les… Na ta način bi lahko krepko povečali papirniško, lesno predelovalno, gradbeno in kemijsko industrijo. Viri so, tržišče je, znanja in sposobnih delavcev je tudi dovolj…
Kaj bi večja izraba lesa pomenila za zmanjšan ogljični odtis?
M. VALENČIČ: Ob predpostavki, da razpoložljivi potenciali lesne biomase iz gozdov nadomestijo kurilno olje, bi se v Sloveniji letno prihranilo od 0,6 do 1,4 M t ekvivalentov CO2. Poleg lesne biomase neposredno iz gozdov je potrebno upoštevati še lesne ostanke, kar predstavlja dodatnih 0,3 M t CO2 prihranka.
