Direktor Gen Energije Martin Novšak za Delo
Ljubljana – Gen Energija je bila v zadnjih dneh večkrat omenjena kot mogoča partnerica pri projektu šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ). Njen direktor Martin Novšak sicer ni dejal naravnost, da projektu nasprotuje, rekel je le, da ga bodo temeljito preučili. Poleg tega vlado poziva, naj resno premisli o prihodnjem razvoju energetike. V rokah ima namreč vprašanje, ali se bomo razvijali kot Švica ali bomo porabili vse zaloge premoga in plačevali dražjo elektriko in emisije. Ravno danes Westinghouse morebitnim slovenskim izvajalcem del predstavlja projekt nove Nuklearne elektrarne Krško (NEK).
V šoštanjski termoelektrarni in Holdingu Slovenske elektrarne še upajo, da bo Gen Energija zraven pri projektu šestega bloka oziroma da boste primaknili 200 milijonov evrov.
Se vam zdi, da to zmoremo?
To veste vi.
Nikakor nimamo toliko denarja. Laska mi, da so nas ocenili tako dobro, ampak to so nerealne osnove. Vsekakor pa bomo ta projekt temeljito preučili. Za zdaj nimamo nobenega dokumenta. Zanimajo nas ocena vrednosti opreme, ocena razpoložljivosti energenta, cena CO2, cena elektrike na mednarodnem trgu, srednjeročna konkurenca. Bomo zdržali s tako visokimi cenami elektrike? Vse to bomo preučili. Naš interes je sicer zapisan v naši strategiji, ki jo je potrdila vlada. To so obnovljivi viri energije in jedrska energija.
To pomeni, da je minimalna možnost za vašo vključitev v projekt šesti blok TEŠ?
Tega nisem rekel. Resno je treba preučiti projekt. Za zdaj premalo vemo, da bi lahko napovedal kaj bolj določnega.
V projektu so za ceno tone CO2 določili 20 evrov …
Je kjotski protokol nastavljen zato, da bi se pogovarjali o ceni CO2, ali zato, da ne bi proizvajali CO2?
To ceno so dali v oceno stroškov. Po tej oceni bi megavatna ura elektrike iz TEŠ 6 stala 71,50 evra. Za zdajšnje razmere na trgu je to predraga elektrika. Ali v prihodnosti pričakujete višje cene?
Veliko jih pričakuje, da se bodo cene elektrike bistveno povišale. Sam menim, da ne bo tako. Skok cene soda nafte s 50 na 150 dolarjev je bil nevzdržen za gospodarstvo, povzročil je krizo. Razmere so podobne pri elektriki. Je vzdržno, da se megavatna ura elektrike hitro podraži s 30 na 100 evrov? Ne, to je velika sprememba. Delavci bodo ostali na cesti. Verjetno bomo začeli razmišljati o elektrarnah, ki bodo proizvedle megavatno uro elektrike za 25 evrov, in takih virih energije, ki to omogočajo. Da ne bo pomote, za zdaj sicer potrebujemo tudi TEŠ, vendar ne tako velikega in ne za milijardo evrov.
Kateri so ti viri?
Prav gotovo vsi obnovljivi viri. Zanimiva je Srednja Sava, tudi zaradi new deala, zagona gospodarstva. Drugi odgovor je jedrska elektrarna, tako kot to delajo v Švici. Polovico imajo obnovljivih virov energije, polovico jedrske energije. Nič elektrike ne proizvajajo iz plina ali uvoženega premoga. Podobne strategije imajo Švedska, Danska in Finska. Po mojem mora tudi Slovenija v to smer. Moramo v take investicije, ki v 20 letih obratovanja 18 let proizvajajo elektriko po ceni, nižji od tržne. Ne pa obratno. Za nazaj lahko preprosto pogledamo, s čim smo bili konkurenčni.
S hidroelektrarnami in jedrsko elektrarno.
Natančno. Imamo jedrsko elektrarno, Slovenija je jedrska država in ima izjemno pozitivne izkušnje z jedrsko energijo. Kljub temu se je hočemo nekako znebiti. Dejansko je njen prispevek k ohranitvi okolja zelo velik. Zdaj sosedi kažejo večje zanimanje za investiranje, kot smo mi pripravljeni dati.
Na italijanski strani?
Italijanska, avstrijska in madžarska stran. Politika je eno, gospodarski interes pa drugo. Za povrhu je zdaj zelo dober čas za razpise. Cene so nekoliko padle.
Po nekaterih izračunih naj bi tudi megavatna ura elektrike iz novega bloka NEK stala več kot 90 evrov.
To ni res.
Se da zdaj postaviti 1000-megavatno jedrsko elektrarno, ki bi proizvajala cenejšo elektriko kot TEŠ 6?
Absolutno, in to precej cenejšo. Lastna cena sedanje nuklearke je polovico nižja od cene elektrike iz sedanjega TEŠ. Pri novi nuklearki bi bilo razmerje enako, s tem da bi imela nova nuklearka 60 let življenjske dobe, TEŠ 6 pa 40. Ima večjo moč ob enakem ali manjšem številu zaposlenih. Finci, Francozi, tudi Kitajci, ki gradijo štiri nove jedrske elektrarne, govorijo celo o ceni do 20 evrov. Realno menim, da bo megavatna ura stala od 25 do 30 evrov. Z vsemi stroški naložbe bi bila cena megavatne ure elektrike iz nove NEK približno 40 evrov, medtem ko bo polna cena megavatne ure iz TEŠ 6
najmanj 80 evrov. To je realna slika za naprej. Nič ne bi bilo skrbi z omejitvami emisij CO2, urana je dovolj, če nič drugega, lahko predelamo staro gorivo.
Je res, da Francozi enako gorivo uporabljajo pet let, mi pa leto in pol?
Res je, gorivo predelujejo, kar se teoretično da narediti tudi dvajsetkrat. Tako bi eno gorivo lahko uporabljali tudi 20 let.
Sava je že za sedanjo NEK bolj potoček, ste razmišljali o kakšnih drugih načinih hlajenja vode iz NEK 2, denimo daljinskem ogrevanju in hlajenju?
Nov blok se seveda ne bi mogel hladiti s Savo, odvečna toplota bi morala na hladilne stolpe. Finci so denimo izdelali projekt ogrevanja Helsinkov, zdaj se ogrevajo na premog, iz 100 kilometrov oddaljene jedrske elektrarne. Ko smo to videli, smo najeli Avstrijce, ki so projektirali daljinsko ogrevanje Gradca iz 25 kilometrov oddaljene toplarne. Ugotovili smo, da bi zelo preprosto ogrevali Krško, Brežice, Celje, Zagorje in Hrastnik, razmeroma preprosto Zagreb pa tudi Ljubljano. Naložba v tak sistem bi bila po grobi oceni 500 milijonov evrov, pri čemer te doline ne bi več proizvajale CO2, ogrevanje pa bi bilo polovico cenejše, kot je zdaj.
Gre pri tem za ogrevanje enega območja, ali drugega, ali vseh skupaj?
Vseh skupaj. Običajni 1200-megavatni reaktor ima 3500 megavatov toplotne moči. Že sedanji reaktor ima 2000 megavatov toplote, vendar ni projektiran za ureditev daljinskega ogrevanja in bi bilo to zapleteno. Ljubljana pri tem potrebuje 150 megavatov toplote. Tak sistem bi pomenil dejansko zmanjševanje emisij in je po mojem sodobna rešitev za Slovenijo. Ta kriza je idealna priložnost, da se o tem pogovorimo in premislimo.
Koliko pa bi stal nov blok NEK?
Ocene smo delali na podlagi ponudb dobaviteljev. Skozi leta se te sicer spreminjajo, a trenutno kaže na 2500 evrov na kilovat oziroma 2,5 milijona evrov na megavat moči. Take elektrarne imajo običajno 1200 megavatov moči, to pomeni približno tri milijarde evrov vredno investicijo. Take so danes nam znane številke. Infrastruktura in znanje obstajata. Vprašanje je le rezerva za tak blok v Sloveniji.
Morda TEŠ 6?
TEŠ in TET bi bila bolj kot rezerva namenjena za sezonsko proizvodnjo elektrike, ko bi bili vodostaji nižji.
V kolikšnem času bi lahko postavili NEK 2?
V desetih letih od jasne odločitve za projekt.
Bi se dalo z NEK 2, hidroelektrarnami, novimi sončnimi elektrarnami in vetrnicami praktično zamenjati termoelektrarne?
Ne le da je mogoče, tako delajo v Švici. Resno bi morali razmisliti, ali gre Slovenija v smeri razvitih držav, v smeri večje stroškovne učinkovitosti in zmanjšanja emisij. Za elektriko v vsakdanjem življenju plačamo petkrat toliko, kot je napisano na položnici, ki jo dobimo na dom. Sociala ni samo skrb za zasavske rudarje, sociala je tudi skrb za nizko ceno elektrike za Muro, Gorenje in gospodinjstva.
Vir: http://www.delo.si/tiskano/html/zadnji/Delo
