113
Emisije iz več 52 tisoč industrijskih obratov po
vsej Evropi se morajo še dodatno zmanjšati, vendar je treba pri tem
vprašanju imeti več prožnosti, menijo evropski poslanci. Parlament je v
torek s 402 glasovoma za, 189 proti in 54 vzdržanimi glasovi sicer
podprl predlog Komisije za dopolnitev sedaj veljavne direktive, ki pa
mu je dodal dopolnila za splošne evropske omejitve, več prožnosti pri
izdajanju dovoljenj in izjemo za male industrijske obrate.
Direktiva o celovitem
preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja, ki je v postopku
prenovitve besedila, ima za cilj zmanjšanje emisij iz različnih
industrijskih obratov po vsej EU. Proizvajalci morajo od nacionalnih
organov dobiti ustrezna dovoljenja, pogoj za pridobitev pa je
izpolnjevanje določenih pogojev glede stopnje onesnaževanja in drugih
okoljskih zahtev. Direktiva zajema približno 52.000 industrijskih
obratov po vsej Evropi.
Predlog
za prenovitev besedila predvideva zmanjšanje administrativnih zahtev
tako za industrijo kot za državno upravo, kar naj bi dosegli s
poenostavitvami določil in jasnejšim besedilom. Med drugim naj bi tako
v eno združili sedem sedaj veljavnih direktiv, poročevalec o
zakonodajnem predlogu v Parlamentu pa je poslanec Holger KRAHMER (ALDE, DE).
Uvedba mejnih vrednosti emisij – evropska varnostna mreža
Parlament
se načeloma strinja za uvedbo strožjih mejnih vrednosti za določene
industrijske obrate in onesnaževala, kot so žveplov dioksid, dušikovi
oksidi, prašni delci in ogljikov monoksid. Poslanci pa se ob tem z
dopolnili zavzemajo za spremenjen postopek določanja mejnih vrednosti
in s tem večjo prožnost.
Dodatna
parlamentarna dopolnila so usmerjena k odpravljanju izjem, ki krivijo
konkurenco na trgu. Najnižje mejne vrednosti naj bi tako določila
Komisija, s tem pa bo oblikovana "evropska varnostna mreža" pravil, ki
se ne bodo smela kršiti.
Srednje velike sežigalnice da, manj uporabljane ne
Direktiva
zajema različne industrijske sektorje: kovinska, kemična, papirniška,
in živilsko-predelovalna industrija, naftne rafinerije in velike
piščančje farme (nad 40 tisoč piščancev).
V
obseg nove zakonodaje naj bi sodile tudi sežigalnice odpadkov in
obrati, ki proizvajajo titanov dioksid. Veljala naj bi za srednje
velike sežigalnice (z močjo od 20 do 50 megavatov), vendar ne za tiste
sežigalnice do 50 megavatov ki obratujejo manj kot 500 ur na leto.
Izjema velja tudi za posebne sežigalnice v bolnišnicah.
preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja, ki je v postopku
prenovitve besedila, ima za cilj zmanjšanje emisij iz različnih
industrijskih obratov po vsej EU. Proizvajalci morajo od nacionalnih
organov dobiti ustrezna dovoljenja, pogoj za pridobitev pa je
izpolnjevanje določenih pogojev glede stopnje onesnaževanja in drugih
okoljskih zahtev. Direktiva zajema približno 52.000 industrijskih
obratov po vsej Evropi.
Predlog
za prenovitev besedila predvideva zmanjšanje administrativnih zahtev
tako za industrijo kot za državno upravo, kar naj bi dosegli s
poenostavitvami določil in jasnejšim besedilom. Med drugim naj bi tako
v eno združili sedem sedaj veljavnih direktiv, poročevalec o
zakonodajnem predlogu v Parlamentu pa je poslanec Holger KRAHMER (ALDE, DE).
Uvedba mejnih vrednosti emisij – evropska varnostna mreža
Parlament
se načeloma strinja za uvedbo strožjih mejnih vrednosti za določene
industrijske obrate in onesnaževala, kot so žveplov dioksid, dušikovi
oksidi, prašni delci in ogljikov monoksid. Poslanci pa se ob tem z
dopolnili zavzemajo za spremenjen postopek določanja mejnih vrednosti
in s tem večjo prožnost.
Dodatna
parlamentarna dopolnila so usmerjena k odpravljanju izjem, ki krivijo
konkurenco na trgu. Najnižje mejne vrednosti naj bi tako določila
Komisija, s tem pa bo oblikovana "evropska varnostna mreža" pravil, ki
se ne bodo smela kršiti.
Srednje velike sežigalnice da, manj uporabljane ne
Direktiva
zajema različne industrijske sektorje: kovinska, kemična, papirniška,
in živilsko-predelovalna industrija, naftne rafinerije in velike
piščančje farme (nad 40 tisoč piščancev).
V
obseg nove zakonodaje naj bi sodile tudi sežigalnice odpadkov in
obrati, ki proizvajajo titanov dioksid. Veljala naj bi za srednje
velike sežigalnice (z močjo od 20 do 50 megavatov), vendar ne za tiste
sežigalnice do 50 megavatov ki obratujejo manj kot 500 ur na leto.
Izjema velja tudi za posebne sežigalnice v bolnišnicah.
