Kot najstarejša finančna ustanova EU se je Evropska
investicijska banka (EIB) zavezala, da bo v okviru proizvodnje električne
energije iz obnovljivih virov do leta 2010 povečala delež posojil in garancij s
sedanjih 15 na 50 odstotkov. Pri tem bo v primerjavi z ostalimi viri za vetrno
energijo namenjen zgolj majhen del.
V energetskem sektorju je tako EIB za izgradnjo in
obratovanje prve črpalne hidroelektrarne v Sloveniji (ČHE Avče) namenila 130
milijonov evrov, od katerih je bilo v letu 2008 zagotovljenih že 74 milijonov
evrov. Za posodobitev in povečanje energetske učinkovitosti pri proizvodnji
elektrike iz lignita je banka Termoelektrarni Šoštanj v preteklih letih
odobrila 350 milijonov evrov posojila. V projekt je vključeno oblikovanje,
izgradnja in obratovanje novega termoenergetskega 600 megavatnega bloka na
parno plinski proces. Nadomestil bo 410 megavatno enoto in bi naj z znatnim povišanjem
proizvodnje električne energije trajno znižal specifično emisijo CO2 za 28
odstotkov.
Med najpomembnejša okoljska projekta, ki ju sofinancira EIB,
sodi zapiranje rudnika urana Žirovski vrh, za kar je namenjenih 20 milijonov
evrov, za posodobitev omrežja na področju varstva voda in ravnanja z odpadki pa
5 milijonov. V okviru varovanja okolja je EIB Ekoskladu za financiranje majhnih
in srednjih investicij, povezanih z zmanjšanjem onesnaženjem vode in zraka,
vključno z izpusti toplogrednih plinov, odobrila posojilo v vrednosti 30
milijonov evrov.
Največ denarja transportu
Od leta 1991 je EIB za posojila in garancije za srednja in
majhna podjetja odobrila 445 milijonov evrov, ki so namenjeni za neposredno
financiranje majhnih projektov, predvsem v industrijskem in storitvenem
sektorju. Do tega denarja lahko podjetja pridejo preko domačih bank. Nova
Ljubljanska Banka je tako lani najela 50 milijonov evrov. Eden izmed največjih
projektov, ki ga EIB v Sloveniji financira, pa je zaključna stopnja »cestnega
križa«. Do zdaj je banka v te namene zagotovila okoli 1,5 milijard evrov, 100
milijonov evrov pa je dodeljenih za posodobitev slovenske železnice.
EIB, ki ima sicer šest prioritetnih ciljev, je še posebej
usposobljena za financiranje projektov s področja transporta, energetike in
industrije. Ostala tri področja so socialna in ekonomska kohezija, inovacije in
okoljevarstvo. Slovenija je pri EIB od leta 1991 do 2008 najela za 3 milijarde
posojil, od tega je bil največji delež, 49 odstotkov, namenjen za transportno
infrastrukturo, sledi energetski sektor s 17 odstotki. Za področje voda in
varovanja okolja je Slovenija do zdaj namenila 2 odstotka.
